V oddaji Premagajmo covid-19 je pred dnevi gostovala dr. Maja Založnik s projekta Sledilnik za covid-19. Celoten pogovor lahko preberete spodaj.

Lani je v Sloveniji po podatkih Centralnega registra prebivalcev umrlo 24.777 ljudi. Kako se to primerja s podatki prejšnjih let?
Če to primerjamo s povprečjem za preteklih pet let, lahko vidimo, da je umrlo 3648 ljudi več, kot bi sicer lahko pričakovali. To pomeni dobrih 17 odstotkov presežnih smrti. Po podatkih statističnega urada, ki so merjeni malo drugače, je to celo 18 odstotkov. Običajno podatki odstopajo za odstotek ali dva. Tokrat pa je približno tako, kot če bi imelo lansko leto še dva dodatna meseca. Toliko dodatnih smrti smo zaznali.

Umrljivost v prvem valu ni izrazito narasla, od povprečja so lani izstopali predvsem zadnji štirje meseci, za koliko se je umrljivost povečala od septembra do decembra?
V Sloveniji se, kot ste rekli, prvi val ni opazno poznal na umrljivosti. Vse do avgusta so bile številke v mejah normale. Potem se je pa začelo najprej septembra, umrljivost je bila okoli 10 odstotkov nad dolgoletnim povprečjem, oktobra že 24 odstotkov. Najbolj pa sta izstopala november in december, takrat je bilo med 80 in 90 odstotki presežnih smrti. Običajno v tem letnem času umre med 50 in 60 ljudi na dan, za lansko jesen pa vemo, da smo imeli čez 40 dni, ko je umrlo več kot 100 ljudi. V določenih celo več kot 130 smrti na dan.

Vemo, da je bilo največ umrlih, 72 odstotkov, starejših od 72 let. Kako pa so smrti razdeljene po regijah?
V Sloveniji imamo že tako precej neenakosti po regijah kar se tiče stopnje umrljivosti, se je pa lani v čisto vseh regijah povečala. Najbolj na Koroškem, v Posavju in v Pomurju, najmanj pa na Goriškem. Goriška je še najboljše prišla skozi.

Lahko iz podatkov, ki ste jih pregledali, z gotovostjo sklepate, da je do presežnih smrti prišlo zaradi covida-19 ali drugih vzrokov, na primer slabše dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki niso povezane z novim koronavirusom?
Ne, samo na podlagi podatkov o presežnih smrtih v bistvu ne moremo ugotoviti, kaj so bili njihovi vzroki. Za to je potrebna analiza na podlagi prijavljenih vzrokov smrti in to je analiza, ki jo pripravljajo na NIJZ-ju. Pri presežnih smrtih moramo vedeti, da delujejo sile v obe smeri. Ene jih povečujejo, ene pa zmanjšujejo. Smrti se lahko na primer povečujejo tudi zaradi manjšega dostopa do zdravstvenih storitev. Ampak tudi v drugo smer delujejo sile, zaradi ukrepov se lahko umrljivost tudi zmanjša; recimo če je manj prometnih nesreč ali pa nesreč pri delu, tudi zaradi manjšega onesnaževanja, recimo. Poleg tega imamo pa še umrle, ki so bili težko bolni in bi v tem času umrli tudi brez covida-19. Ti ne prispevajo k presežku. Glede na to da imamo tako visok presežek, vemo, da so posredne in neposredne smrti zaradi epidemije dosti višje kot te druge, torej te smrti, ki bi jih ukrepi preprečili.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje? Se bo trend presežnih smrti s precepljenostjo umiril?
Nedvomno. Ta naša strategija cepljenja pomeni, da se najprej cepi ravno najstarejše in najranljivejše skupine, in to so te, kjer je tveganje za smrt največje. Zato že zdaj ta upad v številu smrti, ki ga spremljamo, ni samo posledica upadanja epidemije, ampak tudi že varovalnega učinka cepiva. Je pa še precej neznank. Ena največjih je seveda nevarnost novih različic virusa.

In seveda imamo lahko tudi dolgoročne posledice zaradi ukrepov na umrljivost. Na primer zmanjšanje detekcije rakavih obolenj je recimo ena od takih stvari. Ampak ta upad presežnih smrti je že zdaj precej robusten in pričakujemo, da se bo nadaljeval, lahko za kratek čas celo pade pod ničlo, lahko rečemo, da imamo kratkoročni primanjkljaj. Ampak nikakor pa v tem letu ne bomo nadoknadili vseh lanskih presežnih smrti, ker jih je bilo enostavno preveč.

Kje pa je Slovenija v primerjavi z drugimi državami, vsaj tistimi, kjer so podatki o presežnih smrtih že znani?
Večina držav poroča te podatke z zamikom, za zdaj jih imamo le nekaj, ki jih ima primerljive podatke z našimi. Za zdaj kaže, da nobena nima tako visokih presežnih smrti, kot jih imamo mi. Za Anglijo in Wales je ocena 14 odstotkov, Nizozemsko in Portugalsko 10 odstotkov, Francijo devet odstotkov. Sosednja Hrvaška ima dobrih osem odstotkov presežnih smrti, najbolje pa za zdaj kaže Nemčiji s petimi odstotki. Tako da smo mi s 17 odstotki recimo več kot trikrat slabši kot Nemčija in dvakrat slabši od Hrvaške.