Povprečna starost umrlih je v večini bolnišnic dobrih 80 let. Foto: UKC Ljubljana
Povprečna starost umrlih je v večini bolnišnic dobrih 80 let. Foto: UKC Ljubljana

Nacionalni inštitut za javno zdravje, ministrstvo za zdravje ter ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sproti ne zbirajo podatkov o starosti in pridruženih boleznih umrlih s covidom-19. Zato smo vsem covidnim bolnišnicam poslali vprašanja: koliko ljudi s covidom-19 je od začetka oktobra umrlo v njihovi bolnišnici, kakšna je bila povprečna starost umrlih ter koliko je bil star najstarejši in koliko najmlajši umrli. Podatke so nam poslali iz 13 bolnišnic. Iz Slovenj Gradca nam niso odgovorili, iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana pa so sporočili, da tovrstnih podatkov ne zbirajo sproti.

Iz skoraj vseh bolnišnic smo dobili odgovor, da so imeli vsi umrli pridružene bolezni. So pa te zelo različne: od visokega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, ekstremne debelosti do srčnega popuščanja. Nekaj umrlih pa je imelo pred okužbo z novim koronavirusom že raka, avtoimune bolezni, cirozo jeter. Veliko bolnikov je imelo tudi več drugih bolezni hkrati.

Najmlajši bolnik je umrl v celjski bolnišnici, star je bil 43 let, v bolnišnici pa niso navedli, ali je imel tudi pridružene bolezni. V drugih bolnišnicah so bili najmlajši umrli stari med 53 in 78 let. Vsi najstarejši umrli so bili stari dobrih 90 let. Povprečna starost umrlih je v večini bolnišnic dobrih 80 let, v bolnišnici Celje 79 let, v bolnišnici Topolšica in na Univerzitetni kliniki Golnik pa 75 let. Iz bolnišnice Trbovlje so sporočili tudi starost najstarejšega in najmlajšega bolnika, ki sta se pozdravila in bila odpuščena iz bolnišnice. Najstarejši je star 87 let, najmlajši – bil je v intenzivni enoti in priključen na medicinski ventilator – pa le 26 let.

Slovenija ima letos izrazit presežek smrti v primerjavi s preteklimi obdobji

Kakšna je smrtnost?

Vodja oddelka intenzivne terapije na ljubljanski Infekcijski kliniki Matjaž Jereb je povedal, da je smrtnost pri tej bolezni 10-krat višja od gripe, prav tako 10-krat več bolnikov potrebuje zdravljenje v enoti intenzivne terapije. V drugem valu je v Sloveniji umrlo neprimerljivo več ljudi kot v prvem, a je to tudi posledica ogromnega števila okuženih v drugem valu. V enotah intenzivne terapije je zdravljenje uspešnejše kot v prvem valu − smrtnost med zdravljenimi v intenzivni enoti je 15-odstotna, medtem ko je bila spomladi 30-odstotna. A ob tem Jereb dodaja, da se samo v Ljubljani trenutno zdravi 63 bolnikov s covidom-19, ki so še v kritičnem stanju, in da za nikogar od teh ne more napovedati, ali bo zdravljenje uspešno ali ne.

V Sloveniji presežek smrti

Slovenija ima letos izrazit presežek smrti v primerjavi s preteklimi obdobji. EuroMOMO (Evropski projekt spremljanja smrtnosti) zajema obdobje od 2015 dalje in v tem času je bil presežek smrti največji v 44. tednu letošnjega leta (26. oktober–1. november). Prejšnji teden je presežek smrti že padel, a še ni mogoče napovedati trenda umirjanja. Od leta 2015 je bil presežek smrti samo dvakrat znatno povečan, v letu 2017 in, kot že omenjeno, pred dvema tednoma, ko je bil najvišji v merjenem obdobju.

Standardni odklon po tednih – Slovenija. Foto: EuroMOMO/TV Slovenija
Standardni odklon po tednih – Slovenija. Foto: EuroMOMO/TV Slovenija

Ob tem dodajmo še napoved statističnih modelov, ki jih pri nas izdelujejo različni strokovnjaki in jih je v državnem zboru predstavil Žiga Zaplotnik s fakultete za matematiko in fiziko. Ti modeli napovedujejo, da bo glede na dosedanji potek epidemije pri nas umrlo več kot 1000 ljudi s covidom 19. "Tudi če se epidemija neha širiti, tudi če se ne okuži nihče več," pravi Zaplotnik.

Število smrti v prvem valu se je sicer v Sloveniji gibalo v pričakovanih mejah. Italija in Švedska sta imeli na primer takrat izrazit presežek smrti. V drugem valu se je število smrti v Sloveniji in Italiji izrazito povečalo glede na pretekla obdobja. Na drugi strani pa je število smrti na Švedskem trenutno v mejah pričakovanega. Tam je se je jesenski razmah epidemije začel nekoliko pozneje kot pri nas.

Standardni odkloni po tednih – primerjava med Slovenijo, Italijo in Švedsko. Foto: EuroMOMO/TV Slovenija
Standardni odkloni po tednih – primerjava med Slovenijo, Italijo in Švedsko. Foto: EuroMOMO/TV Slovenija

V Evropi izrazit presežek smrti

EuroMOMO sicer zbira podatke za 26 evropskih držav. Letos je v teh državah do zdaj umrlo 245.676 ljudi več, kot je statistično pričakovano. Odstopanja so bila sicer tudi v prejšnjih letih, a bistveno manjša. Lani je tako do tega tedna umrlo 63 tisoč ljudi več, predlani 118 tisoč ljudi več, v letu 2017 pa 83 tisoč ljudi več kot pričakovano.

Presežna umrljivost kumulativno. Foto: EuroMOMO/TV Slovenija
Presežna umrljivost kumulativno. Foto: EuroMOMO/TV Slovenija

Obdobje v prvem valu epidemije je k presežni umrljivosti doslej pripomoglo več kot še trajajoči drugi val.

Presežna umrljivost po tednih. Foto: EuroMOMO/TV Slovenija
Presežna umrljivost po tednih. Foto: EuroMOMO/TV Slovenija