Podatki za prvo polovico leta 2020 kažejo na strmo rast porabe antidepresivov. Aprila je bilo izdanih za 21 odstotkov več receptov za antidepresive kot enakega meseca lani, maja kar za 41. "Psihiatrija ni v službi oblasti, ampak seveda oblast še kako vpliva na to, kdo in kako in s kakšnimi simptomi prihaja v psihiatrijo," pojasnjuje psihiatrinja in psihoterapevtka Breda Jelen Sobočan.

Klinična psihologinja Sana Čoderl Dobnik opozarja, da so se s porastom duševnih stisk še bolj pokazale slabosti zdravstvenega sistema. "V smislu slabe dostopnosti do pomoči psihiatrov, pedopsihiatrov, kliničnih psihologov v celotnem zdravstvenem sistemu."

Kot pravi, se soočajo s porastom duševnih stisk in duševnih motenj, s pandemijo se je ta rana še bolj odprla in so se težave pokazale. "Pokazale so se tudi rak rane zdravstvenega sistema v smislu slabe dostopnosti tako do pomoči psihiatrov, pedopsihiatrov, kliničnih psihologov v celotnem zdravstvenem sistemu."

Veliko večja je dostopnost do antidepresivov, ki imajo tudi stranske učinke. "Antidepresivov nihče ne jemlje zato, ker bi mu to bilo všeč ali ker bi bilo moderno. V bistvu vzame manjše zlo, se odpove enemu delu življenja, ki bi bilo sicer drugačno na račun tega, da je manj anksiozen, da čustveno zdrži, da lahko spi ponoči, da ima apetit, da lahko kontaktira z ljudmi, da ga ne preplavljajo črne misli," je za Radio Slovenija dejala Breda Jelen Sobočan.

Otroci in mladostniki so v epidemiji postali spregledana skupina. "Na njih smo pozabili, v družbi ne razmišljamo, kakšen dolgoročni vpliv na razvoj otrok imajo ukrepi," pravi Sana Čoderl Dobnik, ki opozarja tudi, da vznemirjen starš težko pomiri otroka in deluje podporno. Starši pa so v tej situaciji še posebej obremenjeni in so vznemirjeni zaradi negotovosti: "V razpravah o ukrepih pogrešam razpravo o psihosocialnih posledicah."

Breda Jelen Sobočan opozarja, da oblast vpliva na to, kdo, kako in s kakšnimi simptomi prihaja v psihiatrijo. Prepričana je, da je rast porabe antidepresivov je odsev družbene fragmentacije, v kateri so se ljudje znašli.: "Ljudi potiskamo v občutek krivde in nezmožnosti, kako je drugim lahko tako dobro, nam pa ne gre. Nasilje in stvari, ki jih na žalost že vidimo, so resni alarmi. Ni se za igrati z neraguliranim delom človeka in družbe." Tako psihiatrinja kot psihologinja sta prepričanji, da tablete tega ne morejo rešiti.

Ljudje ne jemljejo antidepresivov z veseljem

Breda Jelen Sobočan pravi, da antidepresivov ni prijetno jemati, ljudje jih ne jemljejo z veseljem: "To so zdravila, ki ob samem uvajanju delajo precej zoprnih stranskih učinkov. Ko se vzpostavi neko stabilno stanje jemanja, ljudje niti ne čutijo, da jih jemljejo. Niti jih ne poživijo niti ne vplivajo na njihovo učinkovitost, ampak so samo kot neka dodatna koža. Vedno pa obstaja to, da se morajo večinoma odpovedati dobri spolnosti in to je tisto, kjer so dodatno frustrirani. Antidepresivov noben ne jemlje, ker bi mu to bilo všeč, ali ker bi bilo to moderno. Vzame manjše zlo. Odpove se delu življenja, ki bi bilo sicer drugačno, na račun tega, da je manj anksiozen, da čustveno zdrži, da lahko spi ponoči, da ima apetit, da lahko kontaktira z ljudmi, da ga ne preplavljajo črne misli."

Po izkušnjah Sane Čoderl Dobnik si ljudje želijo probleme reševati: "Ampak v Sloveniji imamo problem, da teh ljudi nimamo v zdravstvu kam poslati. Bojim se, da je predpisovanje antidepresivov nadomestek za to, ker pogovornih terapij primanjkuje."