Dogodek je vznemiril šolarje, starše in zaposlene na šoli. Epidemiološka služba NIJZ-ja Novo mesto jim je dala podrobna navodila. Vsi, ki so bili v tesnem stiku s šolarjem, ki je zaradi okužbe umrl, so dobili preventivno zdravilo. Novih primerov obolenja za zdaj ni, poroča Petra Držaj za Prvi dnevnik.
NIJZ: Verjetnost novega pojava bolezni zelo majhna
Na NIJZ-ju sporočajo, da so za okužbo najbolj dovzetni družinski člani obolelega, izračunali pa so tudi, da je verjetnost novega pojava bolezni na šoli v prihodnjem mesecu izjemno majhna, in sicer 1:18.000, zato pouk in vse druge dejavnosti na šoli ostajajo nespremenjeni, je sporočila novinarka TV Slovenija Držaj.
Ravnateljica: Osredotočamo se na psihološko podporo učencem
"Včeraj sem bila obveščena, da je umrl učenec naše šole, 8. razreda. Po dosedanjih podatkih je bil hospitaliziran v soboto. Še vedno gre za sum na meningokokno bolezen. Smo v stiku z NIJZ-jem. Danes zjutraj smo govorili z vsemi učenci, skušamo se čim bolj osredotočiti na psihološko pomoč učencem, obveščamo starše in delujemo skladno z navodili NIJZ-ja. Danes so nas že obiskali na šoli," je pojasnila ravnateljica šole Natalija Globevnik.
NIJZ: Epidemiološka preiskava je v teku
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so potrdili, da so bili o smrti najstnika, pri katerem je bil postavljen sum na invazivno meningokokno okužbo, res obveščeni. "Epidemiološka preiskava še poteka in se osredotoča na iskanje oseb, ki so bile v tesnem stiku z obolelim najstnikom," so zapisali in dodali, da se po protokolu osebam, ki so bile v neposrednem tesnem stiku, predpiše antibiotik v zaščitne namene. "Stiki so po prejetem zdravilu zaščiteni pred okužbo. Osebe, ki niso opredeljene kot tesni stiki, ne potrebujejo zaščite z zdravili, saj je tveganje za okužbo zanemarljivo majhno," so še dodali.
Strokovni direktor ljubljanske Pediatrične klinike Marko Pokorn je v pisnem odgovoru za Radio Slovenija pojasnil, da okužba v konkretnem primeru še ni potrjena z mikrobiološkimi preiskavami, klinično pa je šlo za bliskovito potekajočo sepso s šokom in večorgansko odpovedjo, ki je v manj kot 24 urah povzročila smrt bolnika.
Gre za akutno bakterijsko bolezen
Po navedbah NIJZ-ja je meningokokni meningitis akutna bakterijska bolezen, ki se začne z nenadno povišano telesno temperaturo, glavobolom, slabostjo, pogostim bruhanjem in otrdelim vratom. Značilen je pojav izpuščaja na koži v obliki drobnih krvavitev (petehije). Bolezen je imela včasih zelo visoko smrtnost, z uporabo antibiotikov se je ta precej zmanjšala, vendar je še vedno visoka (od 8- do 15-odstotna).
Prenos povzročitelja je kapljičen, kar pomeni, da se širi z drobnimi kapljicami, ki se iz ust in nosu sproščajo ob kihanju, kašljanju, ko kapljice prepotujejo razdaljo največ enega metra. Zato so za prenos najnevarnejši zelo tesni, dolgo trajajoči stiki z bolnikom. Večje tveganje za okužbo imajo osebe, ki so bile v stiku z izločki bolnikovih ust ali nosu, npr. ob uporabi istega jedilnega pribora, posod, kozarcev, so se z bolnikom poljubljale, zdravstveno osebje, ki je prišlo v tesen stik z bolnikom (oživljanje, umetno dihanje, intubacija brez ustrezne osebne varovalne opreme …), sošolci v šoli in vrtcu, s katerimi je bil oboleli v tesnejših socialnih stikih, in najbližji prijatelji, vojaški kolektivi in otroci ter mladostniki v internatih – predvsem tisti, ki spijo v istem prostoru. Glavni vir okužb je običajno zdrav nosilec, ki po navadi sam ne zboli, pojasnjujejo na NIJZ-ju.
Inkubacija in potek bolezni
Čas od okužbe do izbruha bolezni je od dva do deset dni, običajno od tri do štiri dni. V tem času prodrejo meningokoki v kri in krožijo po telesu. Tako se naselijo tudi v možganskih ovojnicah, kjer povzročajo gnojno vnetje. Bolezen se običajno začne zelo naglo. Bolniku se lahko v nekaj urah stanje zelo poslabša. Temperatura zelo naglo naraste do 39 stopinj Celzija in več, pojavijo se močan glavobol, bruhanje, trd vrat in mrzlica. Včasih je bolnik že po nekaj urah nezavesten. Na koži se lahko pojavi izpuščaj v obliki drobnih podkožnih krvavitev. Posebno huda oblika je meningokokna sepsa, ki se začne zelo hitro, bolnikovo stanje se slabša iz ure v uro.
Za okužbo so najbolj dovzetni majhni otroci in mladostniki, pa tudi ljudje z okrnjeno odpornostjo. Dovzetnost za bolezen je sicer nizka in se zmanjšuje s starostjo. Kot še navaja NIJZ, se lahko proti bolezni, če jo povzroča določena skupina meningokoka, lahko zaščitimo s cepljenjem.
Letno je pri nas v vseh starostnih skupinah od 10 do 20 primerov invazivnih meningokoknih okužb, večina pri otrocih, mlajših od pet let, v zadnjih desetih letih pa je umrlo manj kot 10 bolnikov s takšno okužbo, je dodal Radio Slovenija.
