Decembrske iskrice
Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin je prepričan, da je izvirni greh za finančne izgube zavoda 30-odstotno povečanje plač v zdravstvenem sektorju in ne recesija.
Pojasnil je, da v slovenskih bolnišnicah ponoči dežura 81 zdravnikov, kar državo na letni ravni stane 71 milijonov evrov, dvakrat tolikšni pa so še izdatki države za te namene v zdravstvenih domovih.
Sam sem bil tri tedne v bolnišnici, vem kaj je to bolezen, sem doživel hujše kot mnogi od vas. In to je meni osnova, da se spremembe ne morejo zgoditi na račun zavarovancev.
Pred začetkom srečanja je minister Miklavčič sindikatom dejal, da je v javnost prišel osnutek, in ne resen delovni predlog o spremembah zakona o zdravstvenem varstvu. Meni, da so mu ga ukradli z delovne mize, sumi pa tudi, da so podatki v javnost prišli tudi z zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Opozoril je še na to, da so se sindikati v času prejšnjih ministrstev pogajali o zakonskih spremembah od člena do člena, da so se uskladili, in to pričakuje tudi od zdajšnjega ministra.
Rebolj: Spremembe naj se ne dogajajo več mimo sindikatov
Predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj pa je opozoril, da vlada na dan prihaja s spremembami zdravstvene, dohodninske in pokojninske zakonodaje, o katerih pa sindikati namesto pogajanj in pogovorov, največkrat izvedo iz medijev. Zato je predlagal, da se osnutek sprememb zakona o zdravstvenem varstvu umakne.
Ker je v Sloveniji vse več stečajev, plače pa so katastrofalne, je Rebolj predlagal, da Miklavčič predsedniku vlade prenese pobudo, da se sestanejo, dogovorijo, da se dialog ne bo odvijal mimo sindikatov, kot se je začel.
Lorber: Zdajšnji predlogi sprememb so predlogi delodajalcev
Zdenko Lorber, generalni sekretar Slovenske zveze sindikatov Alternativa, je dejal, da je minister v začetku leta obljubil, da posega v pravice zaposlenih ne bo prišlo, saj misli, da imajo znotraj sistema dovolj rezerv. "Očitno je, da rezerv znotraj sistema niste poiskali oziroma smo te rezerve mi, delavci. Ranili ste nas na najbolj ranljivi točki, to je zniževanje bolniških nadomestil." Dodal je še, da bi ministrstvo moralo več narediti na področju varstva pri delu, da bi več storili v podjetjih. Opozoril pa je, da so predlogi, ki so v predlogu sprememb zakona takšni, kot so jih pred meseci podali delodajalci.
Miklavčič: Sindikati naj izkoristijo moč v okviru sveta ZZZS-ja
Minister Miklavčič je zbranim predstavnikom sindikatov in delavcem odvrnil, da je osnovni problem luknje v zdravstveni blagajni, kjer se je letos nabralo že za 82 milijonov primanjkljaja, v bistvenem povečanju plač zdravnikov, ki so jih izborili prav sindikati. Dodal je, da so višje plače pri premikih osebnih dohodkov povzročile za 229 milijonov evrov večje izdatke v letošnjem letu za zdravstveno blagajno kot lani.
Pojasnil je, da je na mesto direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje prišel, ko je ta imel veliko izgubo, zapustil pa ga je s 130 milijoni presežka v rezervi. Poleg tega se je vedno zavzemal za večjo samostojnost zavoda. "Ker se človek čez noč ne spremeni, si bom za to prizadeval tudi v prihodnje."
S sindikati bodo šli od člena do člena in jih usklajevali
Tudi zdaj se bodo morali sindikati pogajati o spremembah. Minister je nov osnutek predloga in začetek pogajanj napovedal v dveh ali treh tednih. Sprejel je tudi zahtevo sindikatov, da se pogajajo o vsakem členu posebej, o vsakem evru posebej. Kljub temu sindikati vztrajajo, da nikakor ne dopuščajo znižanja bolniških nadomestil. Ob tem je Milklavčič dodal, da gre pri predlogih, ki so prišli v javnost za enim od osnutkov, v katerem so poskušali narediti bilanco in poravnati prihodke in odhodke ter zagotoviti, da bi bile leta 2010 in 2011 enake pravice in enak obseg zdravstvenega zavarovanja. Ker je šlo zgolj za osnutek, je napovedal, da bodo na ministrstvu prisluhnili zahtevam sindikatov, da pa naj se ti zavedajo, da je s to bilanco nekdo namenoma povzročil preplah.
Miklavčič je dejal še, da naj sindikati izkoristijo moč, ki jo imajo v okviru sveta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, saj imajo tam večino. Dodal je še, da je imel zavod več mesecev časa za pripravo pripomb na spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti, da jih je sam prosil, naj pripombe čim prej pripravijo, da bo zakon čim hitreje pripravljen, a jih obravnavajo šele na današnji seji.
Če bo delodajalec zmanjšal stroške in stopnjo absenzitma, bo imel nižjo prispevno stopnjo
Martin Toth z ministrstva za zdravje pa je pojasnil podrobnosti osnutka v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu. Dejal je, da so v osnutku tako strogi pogoji, da bi si upal reči, da bodo jutri delodajalci prišli protestirat na ministrstvo. Zakon namreč zahteva, da bo vsak delodajalec v svojem poslovnem načrtu moral predvideti konkretne dejavnosti in ukrepe s področja varnosti in zdravja pri delu, vlaganje v človeške vire, zdravje delavcev, in ne samo tehničnih in tehnoloških pogojev, ki jih zahtevajo pravilniki, ampak marsikaj več. Če bo delodajalec zmanjšal stroške in stopnjo absentizma, bo imel posledično tudi nižjo prispevno stopnjo.
Direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin je prepričan, da je izvirni greh za finančne izgube zavoda 30-odstotno povečanje plač v zdravstvenem sektorju in ne recesija.
Pojasnil je, da v slovenskih bolnišnicah ponoči dežura 81 zdravnikov, kar državo na letni ravni stane 71 milijonov evrov, dvakrat tolikšni pa so še izdatki države za te namene v zdravstvenih domovih.
Sam sem bil tri tedne v bolnišnici, vem kaj je to bolezen, sem doživel hujše kot mnogi od vas. In to je meni osnova, da se spremembe ne morejo zgoditi na račun zavarovancev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje