Tudi programi bolnišnic se na račun novega finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije po besedah ministra za zdravje Boruta Miklavčiča ne bodo zmanjševali. Ob tem je poudaril, da je bilo tako že v lanskem letu, ko je bil finančni položaj zaradi svetovne gospodarske krize zelo zahteven. "Bolnišnice izgube niso imele, razen kliničnega centra, in vse bolnišnice so opravile večji program lani kot v letu 2008. Dogovarjali smo se, kako z razpoložljivimi sredstvi ta trend zadržati tudi v letu 2010," pojasnjuje minister.

"Dobivati se moramo redno in sproti ukrepati. Situacija gospodarsko ni enostavna," pravi in dodaja, da ima Slovenija dobro zdravstveno varstvo, finančno vzdržen in likviden zdravstveni sistem. "To moramo zadržati tudi v prihodnjem letu," je znova poudaril minister.

Bi se vse uredilo, če bi bil sprejet nov zakon?
Vzdržen sistem za leto 2010 in za naprej bi lahko po Miklavčičevem mnenju ustvarili, če bi bil sprejet zakon o zdravstveni dejavnosti, do konca leta pa še zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju.

Pri dodatkih in dežurstvih načrtujejo poseg v kolektivno pogodbo. "To je nujno. Vendar sem za socialni dialog, vlada začenja pogajanje s sindikalisti in danes je bil eden izmed sklepov ta, da vsi direktorji prek združenja zdravstvenih delovnih organizacij posredujejo predloge o spremembah v kolektivni pogodbi, tako da se bomo lahko o vseh teh določilih pogajali," je dejal Miklavčič.

Na sestanku so minister in direktorji bolnišnic govorili tudi o nadzoru nad delom zdravnikov v popoldanskem času. Miklavčič je ob tem zagotovil, da bodo v ministrstvu to nadzirali. "O sankcijah, ko bodo, vas bomo obvestili," zatrjuje.

"Zaposleni še ne čutijo krize"
"Dejstvo je, da je denarja zmanjkalo oz. da ga ni več tako v izobilju in se bo treba lotiti sprememb. Mislim, da se tega vsi zavedajo, zavedajo se, da bo težko," je po srečanju dejal generalni direktor ZZZS-ja Samo Fakin. Po njegovih besedah bo najtežje spremeniti ustaljene navade. "Zaposleni še ne čutijo krize. Začutili jo bodo takrat, ko bo zmanjkalo denarja. Jaz upam, da ga ne bo," pravi. Po njegovih besedah bo treba spremeniti predvsem miselnost vodilnih in vodstvenih delavcev na mikroravni - predstojnikov oddelkov, tistih, ki dejansko organizirajo vsakodnevno delo. "Kriza je za zdravstvo v smislu izboljšav dobrodošla," meni generalni direktor.

"Ena izmed stvari, ki je bila izpostavljena, je, da 20 odstotkov preveč pacientov pride v bolnišnico, preveč k specialistu, preveč je premeščanj. Minister je opozoril, da naj postrežejo s konkretnimi podatki," je dejal Fakin in dodal, da bi to lahko rešili: "Če se oceni, da je bil pacient poslal na naslednji nivo po nepotrebnem in bi ga lahko obdelal prejšnji nivo, bi bilo korektno za tak primer izstaviti račun."

"Prva skrb so bolniki"
Generalni direktor mariborskega univerzitetnega kliničnega centra Gregor Pivec je povedal, da morajo zdravniki, ki delajo zunaj institucije, poročati o tem, kje to je. "Vsi zdravniki imajo v pogodbi konkurenčno klavzulo," je dejal Pivec. V UKC-ju Maribor po njegovih besedah dajejo soglasje za delo zunaj institucije predvsem v javnem sektorju: "Lani smo dali 235 dovoljenj, od tega je okoli 90 zdravnikov, ki delajo zunaj institucij."

Kot pravi, bodo upoštevali vse ukrepe, ki jih še lahko izvedejo znotraj institucije. "Zanašamo se na lastne sile. Najprej bomo poskušali pri zagotavljanju čim nižjih cen za zdravstvene materiale in zdravila s pomočjo javnih razpisov. Nadejamo se, da ne bodo potrebni ukrepi porabe amortizacijskih sredstev za tekoče poslovanje, ker to bi dolgoročno pomenilo zaostajanje v strokovnem razvoju, kar bi bilo negativno za naše bolnike. Prva skrb pa so vedno bolniki," poudarja.

"Ukrepi skupščine ZZZS-ja bodo za bolnišnice gotovo zelo težki. V tej situaciji, v kakršni smo in v kakršni je zdravstvena blagajna, je bilo pričakovati, da bo treba tudi v zdravstvu sprejeti določene ukrepe. Direktorji bolnišnic bomo usmerili vse napore, da bomo v luči teh ukrepov nekaj naredili," je zatrdila direktorica novomeške bolnišnice Mira Retelj. Dodala je še, da podaljševanja čakalnih dob tudi pri njih ne bo, če bodo še naprej lahko sklepali podjemne pogodbe z zunanjimi izvajalci, ki jih imajo trenutno med 20 in 30.