"Odvisnost od alkohola vsekakor je stigmatizirana in ljudje se o svojih navadah pitja težko pogovarjajo. Kljub temu menim, da v medijih najdemo kar nekaj informacij o pitju alkohola, žal te informacije preopogosto predstavljajo le negativne podatke in le redko ponudijo tudi informacije o tem kaj lahko nekdo naredi, če meni, da ima težave z alkoholom ali meni, da jih ima kdo od njegovih bližnjih," je povedala psihologinja Maja Zorko. Foto: IVZ
Škisova tržnica 2012
"Množične prireditve vsekakor so priložnost za pitje, a ne samo pri mladih tudi pri starejših. Po mojem mnenju je prva stvar ta, da začnemo odrasli dajati pozitiven vzor in ne samo žugati mladim in odgovornost prenašati na njih, ko pa smo odrasli tisti, ki oblikujemo in jih predajamo odnos do alkohola in navade pitja. Pri tem imata veliko vlogo tudi alkoholna industrija in industrija zabave," je v luči sredine tradicionalne Škisove tržnice dejala Zorkova. Foto: BoBo

"Vsi mladi ne pijejo. To je sporočilo, ki jim ga moramo dati. S tem lahko oblikujemo sporočilo, da to ni norma ter da si lahko kul tudi, če ne piješ," je prepričana psihologinja Maja Zorko.

V MMC-jevi spletni klepetalnici je odgovarjala na vprašanja o alkoholu med mladimi. "Pri mladih je zelo pomemben zgled, pravijo, da jim veliko pomeni, da so podobni svojim vrstnikom, ne želijo izstopati in ker menijo, da večina njihovih vrstnikov pije, pijejo tudi oni, ker menijo, da bodo tako bolj zaželeni, bolj frajerski. A če pogledamo podatke ugotovimo, da je med petnajstletniki le petina takih, ki redno pije alkohol," je dejala.

Zadnja mednarodna raziskava "Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju 2010", ki jo je pri nas za Svetovno zdravstveno organizacijo izvedel Inštitut za varovanje zdravja, je pokazala, da so slovenski 15-letniki pri deležih rednega pitja alkohola nad svetovnim povprečjem.

Klepet si lahko v celoti preberete tukaj.

Po raziskavi alkoholno pijačo pije najmanj enkrat tedensko odstotek 11-letnic in trije odstotki 11-letnikov, štirje odstotki 13-letnic in 10 odstotkov 13-letnih fantov ter 20 odstotkov 15-letnih deklet in 33 odstotkov 15-letnih fantov v Sloveniji.

"Kultura zelo permisivna do alkohola"
"Slovenija je kultura, ki je zelo permisivna do alkohola, alkohol spremlja veliko družabnih dogodkov, tako vesele kot žalostne," je opomnila psihologinja.

Prepričana je, da je omejevanje prodaje alkohola eden izmed najbolj učinkovitih ukrepov alkoholne politike. "Med bolj uspešne ukrepe sodijo še naključna testiranja alkoholiziranosti voznikov, dvig cen alkohola, prepoved prodaje alkohola mladoletnim in seveda preverjanje njihove starosti s strani trgovcev in gostincev," je pojasnila. "Vse te ukrepe podkrepijo tudi uspešni preventivni in promocijski programi. Glede na močan lobi alkoholne industrije prepoved prodaje alkohola niti ni mogoča," je dodala.

"Samozavest je eden od bistvenih varovalnih dejavnikov"
"Mladim je treba prisluhniti in jih vprašati kaj jim pomeni alkohol, za mlade so pomembne kratkoročne posledice in ne dolgoročne," je zatrdila. Pojasnila je, da so mladi, ki ne pijejo alkohola, v eni od raziskav dejali spraševali zakaj ga ne pijejo. Odgovarjali so, da ker ne vedo kaj delajo, ker jih je strah, da bi opiti naredili kaj kar jim ni všeč, ker opiti niso bili privlačni.

"Skušajte se z otrokom pogovoriti, ni treba, da mu stvari dopovedujete, dajte mu priložnost pogovora in ugotovite kaj je zanj pomembno tukaj in zdaj. Poleg tega ga lahko krepite na področjih kjer je uspešen im mu tako pomagate pri razvoju samozavesti, ki je eden od bistvenih varovalnih dejavnikov pred tveganim ptijem alkohola," staršem svetuje Zorkova.

Posledice pitja alkohola pri mladih so lahko po njenih besedah vidne pri učnem uspehu, ki navadno upade, poslabšajo se sposobnosti odločanja, reševanja problemov, mladostnik postane bolj impulziven ...