Pravico do kratkotrajne bolniške odsotnosti brez obiska zdravnika je začasno uvedel zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in odpravo posledic covida-19, vlada Janeza Janše pa jo je podaljšala do 31. maja.

V letu 2020 je po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije kratkotrajno bolniško odsotnost uporabilo 5433 različnih zavarovancev, in sicer je v povprečju trajala 2,64 dneva. V letu 2021 je to pravico uporabilo 21.600 različnih zaposlenih v povprečnem trajanju 2,5 dneva. ZZZS ima za letos zbrane podatke do 31. marca in ti kažejo, da je do takrat to možnost izkoristilo 11.450 zaposlenih.

Strošek kratkotrajnega bolniškega dopusta ni obremenil delodajalcev, temveč se je poravnal neposredno iz proračuna. In v letu 2020 se je iz proračuna za to namenilo 1.042.154 evrov, v letu 2021 pa 3.795.819 evrov.

Prihranili najmanj dva obiska pri zdravniku

Na zavodu za zdravstveno zavarovanje so izračunali tudi, da za zdravstveno blagajno in za družinske zdravnike takšen ukrep prinaša prihranek najmanj dveh, praviloma kratkih, obiskov pri zdravniku, kar je za leto 2021 torej pomenilo dva obiska 21.600 zavarovancev manj, pri čemer so bolniki pri družinskih zdravnikih skupaj v letu 2021 opravili 11 milijonov obiskov. V to število so všteti tudi posveti na daljavo.

Sorodna novica Na bolniško brez potrdila še do 31. maja. V ZD-jih zadovoljni, delodajalci pa ne.

"Iz izkušenj so kratkotrajni bolniški staleži večinoma potrebni v primeru blagih zdravstvenih težav, pri katerih večinoma tudi ni potreben pregled pri zdravniku, temveč izzvenijo spontano s počitkom. Veliko kratkotrajnih do enodnevnih bolniških staležev bolniki izkoristijo tudi zaradi pregledov in preiskav na sekundarni ravni. Urejanje kratkotrajnega staleža v domeni osebnega zdravnika je tako administrativna in nepotrebna obremenitev, zato bi bilo smiselno, da se pravico do izkoriščanja odsotnosti z dela uredi na način, ki zdravstva ne bo dodatno obremenjeval," so za MMC februarja pojasnjevali v Zdravstvenem domu Ljubljana.

Delodajalci niso navdušeni

Če bi si v primarnem zdravstvu takšno ureditev želeli še naprej, pa v Združenju delodajalcev Slovenije pravijo, da gre za zmanjšanja birokracije v zdravstvu, ki pa ima pri delodajalcih ravno nasprotni učinek v povečanem administrativnem bremenu samih delodajalcev z urejanjem teh odsotnosti.

ZZZS: Ureditev mora biti sistemska

V strokovni službi ZZZS-ja opozarjajo, da je takšna ureditev, po kateri se kratkotrajna odsotnost z dela prelaga v breme državnega proračuna, nesistemska ter tudi mednarodno primerjalno odstopajoča. Po njihovih besedah sta v tujini uveljavljena predvsem dva koncepta, in sicer odsotnost v breme delodajalca ali t. i. čakalni dnevi, ki pa bremenijo delavca, ki za ta čas ne dobi nadomestila. "Zato bi nova sistemska ureditev terjala razmislek in seveda soglasje socialnih partnerjev. ZZZS pa je sicer naklonjen ukrepom, ki razbremenjujejo izvajalce zdravstvenih storitev, še posebej na primarni ravni, ter ki lajšajo zavarovanim osebam dostop do pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja," so dodali.

Glede na to, da je nova vlada napovedala zmanjšanje administrativnih obremenitev v primarnem zdravstvu, nas je zanimalo tudi, ali so kakšne rešitve vključene že v interventni zakon, ki je v pripravi. Na ministrstvu za zdravje odgovarjajo, da se ekipa na ministrstvu šele sestavlja, da pa bodo zadevo vsebinsko preučili in nato podali odgovore.