V zdravstvenih zavodih zaznavajo tudi nasilje v družini in partnerskih odnosih, zato priročnik prinaša predloge obravnav tudi za najbolj ranljive in pogoste žrtve nasilja v družini, otroke, ženske in starejše osebe. Naslovili so tudi področja nasilja nad bolniki, ki ga povzročajo drugi pacienti, njihovi bližnji ali zaposleni.

Pripravili pa so tudi priporočila, kako ravnati, če smo v vlogi žrtve, če nasilje opazimo na svojem delovnem mestu, če smo na vodstvenem položaju in se moramo na zaznano nasilje odzvati, ali pa smo delodajalec in pravno odgovorni, da ukrepamo, je priročnik predstavila njegova sourednica in soavtorica Dora Lešnik Mugnaioni.

Nasilje se lahko zgodi vsakomur, žrtev pa se mora zavedati, da za nasilje ni in ne more biti odgovorna, so še poudarili sogovorniki na predstavitvi. Poudarili so, da so zaposleni v zdravstveni in babiški negi pri nasilnih dejanjih lahko v različnih vlogah. Lahko so žrtve, opazovalci, tisti, ki nudijo pomoč, a tudi storilci.

Sourednica in soavtorica priročnika Darinka Klemenc je ob tem poudarila pomen ničelne strpnosti do vsakega nasilja, ne glede na organizacijski ali družbeni položaj storilca.

"Zdravstvena in babiška nega je tako ena redkih poklicnih skupin – če že ne edina –, ki premore samoreflektivni pogled tudi na nasilje, ki ga povzroča sama. Izhaja namreč iz načela, da je v institucijah nujno preseči strpnost do nasilja ter ga obravnavati nediskriminatorno in odgovorno," je dejala.

Nasilje, ki se dogaja na delovnih mestih, je lahko posledica tako osebnih in organizacijskih kot družbenih dejavnikov. Za preprečevanja nasilja smo tako odgovorni vsi, še posebno pa to velja za nosilce položajne in družbene moči, je izpostavil soavtor priročnika Aljoša Lapanja. Po njegovih besedah je v interesu družbe, da sistematično deluje proti nasilju, pomaga žrtvam in ob zaznavi nasilja nemudoma ukrepa. "Nasilje namreč pušča posledice žrtvam, opazovalcem, organizacijam in skupnosti ter negativno vpliva na njihova življenja in delovanje," je dejal.

Po besedah soavtorice priročnika Sonje Kovač je nasilje mogoče uspešno preprečevati in obravnavati zgolj s sodelovanjem različnih strok, institucij, civilne družbe in tudi medijev.

"Pomena delovnih okolij, v katerih je spoštovano dostojanstvo, bi se morali bistveno bolj zavedati tudi delodajalci – da ne bodo interni pravilniki namenjeni zgolj zadostitvi zakonskih obveznosti," je se poudarila.

Predsednica zbornice Monika Ažman je ob tem poudarila, da preprečevanje in obravnava nasilja zahtevata celosten in stalen pristop. To je po njenih besedah mogoče doseči z ozaveščanjem javnosti o krepitvi empatije ter ustreznim odnosom do žrtev in nasilja.