Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je Društvo študentov psihologije Slovenije organiziralo okroglo mizo z naslovom Kidfluencerji: Nekoč otrok za tekočim trakom, danes pred kamero. Gre za otroke, ki z objavo svoje podobe na družbenih omrežjih prodajajo določene vsebine. Kot je pojasnila Alja Fakin, strokovnjakinja s področja varstva osebnih podatkov, v večjem številu primerov profile otrok upravljajo njihovi starši. Pogosto otroci niti nimajo svojih profilov, temveč se pojavljajo na profilih svojih staršev.

Po besedah docenta za socialno psihologijo, znanstvenega sodelavca in doktorja znanosti s področja razvojnopsiholoških študij na Filozofski fakulteti UL Žana Lepa so posledice, ki jih otroci lahko občutijo ob tem, zelo različne, zato jih je težko posploševati. Vpliv tega pojava lahko povežemo s pritiskom, ki ga občutijo otroški filmski zvezdniki, ki so vseskozi pod budnim očesom javnosti. Kar lahko privede do različnih mehanizmov obnašanja.

Sorodna novica Otroci v vlogi vplivnežev

"Posledice tega pritiska so lahko zloraba psihoaktivnih substanc, različne duševne težave, ta pritisk lahko negativno vpliva tudi na odnose s starši ali vrstniki, na oblikovanje lastne identitete," je dejal Lep.

Področje bi bilo bolj nadzorovano, če bi v Sloveniji priznali poklic vplivnež

Psihologinja s Filozofske fakultete UL Katarina Babnik je dejala, da igranje pred kamero nekaterih otrok niti ne zmoti in jim ne škodi, vse pa je odvisno od družinske dinamike. Kot je povedala Anja Oman, učiteljica angleščine, ki je postala vplivnica in piše bloge, v Sloveniji močnega otroškega vplivništva sicer še ni zaznala, je pa vse bolj prisotno v tujini, predvsem v ZDA, kjer je v zvezi s tem tudi vedno več pravnih kazni. Po njenem mnenju bi bilo področje veliko bolje nadzorovano, če bi priznali poklic vplivnež.

Z njo se je strinjala tudi Babnik, ki je poudarila, da se pri vseh delih, ki nimajo sistemsko urejenega položaja, srečujejo z zlorabami. "V prvi vrsti bi bilo zato treba tudi vplivništvo definirati kot poklic, saj ga lahko le tako postavimo v čisto drugi položaj z vidika zakonodaje," je dejala.

Ali otrok sploh lahko dela?

Kot eno od ključnih vprašanj, ki se je poudarilo na okrogli mizi, je bilo vprašanje dela. "Pomembno se je vprašati, ali otrok sploh lahko dela. Tukaj je še precej odprtih vprašanj. Pri vsakem delu, še posebno tistem, ki je pomanjkljivo regulirano, obstaja nevarnost, da to sploh ni dostojno delo," je dejala Babnik. O otrocih in njihovem delu, kot je poudarila Fakin, sicer med drugim govorita zakon o delovnih razmerjih in zakon o medijih.

Poudarila je tudi pomembno vlogo naročnikov vsebin. "Zlasti nad njimi je treba vzpostaviti nadzor. Ozaveščeni morajo biti o tem, kakšne so njihove obveznosti pri sodelovanju z vplivneži in otroškimi vplivneži," je dodala. Po besedah Lepa pa ključno vlogo igra tudi spodbujanje kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti predvsem pri otrocih, in to čim bolj zgodaj.