Težave v zdravstvu povzroča tudi pomanjkanje zdravil. Pogosto predpisovan otroški antibiotik ospen se je ponekod že vrnil na lekarniške police, vendar je dobava tega zdravila še vedno motena. Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami ne izstopa, saj motnje v dobavi nastajajo skorajda povsod. Več o vzrokih, rešitvah in o tem, kako se spoprijeti s situacijo, da predpisanega zdravila v lekarni ni, je v Odmevih pojasnila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. Spraševala je Rosvita Pesek.

Koliko zdravil se občasno ne da dobiti in po katerih je največje povpraševanje?
Po podatkih javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke trenutno primanjkuje nekaj malega manj kot 300 zdravil. Za večino od njih najdemo ustrezno zamenjavo in nadomestilo. Najbolj v stiski pa smo tako zdravstveni delavci kot starši takrat, ko primanjkuje zdravil za otroke.

Sorodna novica Težave s pomanjkanjem zdravil po vsej Evropski uniji, ne le v Sloveniji

Začelo se je že pred meseci. Najprej se je pojavila informacija, da primanjkuje zdravil za otroke. Kako daleč smo? Se je preskrba s temi zdravili za otroke izboljšala?
Ja in ne. Zdravila, ki so manjkala pred nekaj meseci, so zdaj ponovno dosegljiva na našem tržišču. Manjkajo še druga zdravila. Imamo pa tudi to informacijo, da je celo nekaj dni prej, kot je bilo napovedano, zdravilo ospen, o katerem smo največ govorili, znova postalo dostopno v naših lekarnah.

Sorodna novica V lekarnah primanjkuje otroškega antibiotika ospen, ponovno ga bodo lahko naročile 4. julija

Pediatri v Avstriji, Nemčiji in Franciji so pozivali politiko, naj poišče rešitve za težave z antibiotiki. Rekli so, da so težave pravzaprav v uvozu. V čem je bistvo teh težav z zdravili?
Teh težav je več in se seštejejo v pomanjkanju. Za posamezno zdravilo bi morali vprašati imetnika dovoljenja za promet, torej proizvajalca. Na splošno pa lahko rečemo tole: večina proizvodnje zdravilnih učinkovin in zdravil se je preselila iz Evrope. Največji proizvajalci so v Indiji in na Kitajskem. Seveda zadostijo svojim potrebam. Vmes so še težave v sami proizvodnji, težave s transportom, z logistiko. Pa še nekaj je treba dodati. Slovenija je izjemno majhen trg in je zaradi tega ranljiva.

Želite povedati, da smo poleg vseh tehnologij in čipov tudi v farmaciji odvisni od trgov, ki so zunaj Evrope?
Točno tako.

Tu je torej vzrok za pomanjkanje zdravil, ki se občasno pojavlja?
Tako je. Evropa se tega zdaj že dobro zaveda in na ravni Evrope se sprejemajo usmeritve in ukrepi, s katerimi želimo pritegniti proizvodnjo zdravil spet v države Evropske unije.

Če pride pacient z receptom za zdravilo, ki ga ni, ali imate za vsako zdravilo neki substitut, da mu ga lahko daste?
Lahko rečem, da skoraj za vsako zdravilo. Zelo, zelo redko nadomestitve ni. Takrat ima pacient še tisto zadnjo možnost, da gre z receptom v tujino. Sicer pa imamo možnost zamenjave z enakim zdravilom drugega proizvajalca. To lahko uredimo kar v lekarni. Potem imamo možnost zamenjave z zdravilom z enakim terapevtskim učinkom. To uredi zdravnik s predpisom novega receptnega obrazca. Za kak manjši obseg lahko zdravila izdelamo kot magistralna zdravila tudi v lekarni ali pa v galenskih laboratorijih lekarn.

Če pridemo v lekarno z receptom za zdravilo, ki ga ni, kakšna je verjetnost, da ga bomo v Trstu ali v Radgoni čez mejo dobili?
Pri nekaterih zdravilih velika, pri drugih majhna. Pred kratkim je primanjkovalo zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, ki je zmanjkalo tudi v vseh sosednjih državah. V drugih primerih pa, kot je meni znano, pacienti večinoma zdravila dobijo.

Sorodna novica Bešič Loredan: Pomanjkanje zdravil je treba rešiti na ravni EU-ja

Koliko lahko tukaj pomaga politika? Ste bili v stiku z ministrom za zdravje, lahko on vpliva na kakšne poti? Ali pa ste tu popolnoma nemočni?
Ne samo lekarniška zbornica, tudi agencija za zdravila in razširjeni strokovni kolegij za lekarniško farmacijo smo pozvali ministrstvo za zdravje, naj ustanovi nekakšno koordinacijo deležnikov, ki imamo stik z zdravili vse do končnega uporabnika, da bi s pomočjo naših znanj in izkušenj našli rešitve, kratkoročne in dolgoročne. Namreč, ni pričakovati, da se bodo ta pomanjkanja v kratkem času končala. Zdaj manjka eno zdravilo, potem bo drugo. Ob vsem tem pa je vseeno dobra novica, da so pomanjkanja praviloma kratkotrajna, od nekaj dni do nekaj tednov, in da za večino zdravil najdemo ustrezno zamenjavo.

Sorodna novica Fides: Pogajanja o fantomskih stebrih brezplodna. KOsRIS: Pripravljeni smo na vse oblike pritiska.

Tretje leto ste predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Tudi lekarnarji se eden od stebrov našega zdravstva. Danes je Fides sporočil, da se umika iz pogajanj z vlado. Mi si to razlagamo tako, da če se ne bodo več pogajali, lahko v kratkem pričakujemo kakšno napoved stavke ali ostrejše ukrepe. Kakšno je tu stališče farmacevtov? Tudi vi ste v javnem sektorju in verjetno imate tudi vi pomanjkanje kadra.
Pomanjkanje farmacevtov je izjemno veliko in se še povečuje. Pred kratkim sem naredila anketo med izvajalci lekarniške dejavnosti. Na 59 razpisanih mest so dobili 15 zaposlitev. Situacija se približuje kritični točki. Lekarne se občasno zapirajo ali pa skrajšujejo odpiralne čase.

Se farmacevti šolajo in potem gredo drugam, recimo k zasebnikom? Ali pa je tudi tu problem že v šolanju?
Zagotovo bi večje število vpisnih mest pomagalo. Ko govorimo o zasebnikih: lekarniški zavodi in zasebniki s koncesijo so tukaj zajeti v istem krogu. V tem kontekstu bi zasebnik pomenil to, da gredo v industrijo, na predstavništva ... Tam so delovna mesta precej bolj privlačna tako zaradi delovnih razmer, saj ni dela popoldne, ob sobotah in nedeljah pa dežurstev, kot zaradi plačila, ki je že v samem začetku precej višje. Zagotovo je naš interes, da se uredijo plače v javnem sektorju v skladu z delom in odgovornostmi posameznega poklica, kar vključuje tudi strokovne farmacevtske delavce in vse tiste v ozadju lekarn, ki jih ne vidimo.

Video: Posnetek pogovora