Vsako leto 31. januarja poteka svetovni dan brez cigarete. Njegov namen je kadilce in uporabnike ogrevanih tobačnih izdelkov, elektronskih cigaret, brezdimnih tobačnih izdelkov (snus, fuge, tobak za oralno uporabo ali žvečenje) in nikotinskih vrečk spodbuditi k opustitvi kajenja. "Opustitev prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju," so navedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenje in pri tem potrebujejo pomoč, na NIJZ-ju in ministrstvu za zdravje svetujejo, da se vključijo v številne programe za opuščanje kajenja, ki so v Sloveniji brezplačno na voljo vsem.

Kot poudarjajo na NIJZ-ju, so se v zadnjih letih v Sloveniji pojavili novi tobačni in nikotinski izdelki, kot so elektronske cigarete, ogrevani tobačni izdelki, nikotinske vrečke in brezdimni tobačni izdelki, po katerih posegajo predvsem mladostniki in mladi odrasli. To je skrb vzbujajoče, saj je v tem starostnem obdobju uporaba izdelkov z nikotinom povezana s pomembnimi tveganji, poudarjajo.

Nikotin je snov, ki zasvoji zelo hitro, vpliva na razvoj mladih možganov in čim mlajši ga začnejo uporabljati, tem večja je zasvojenost. Poleg tega ima nikotin ne glede na to, ali je iz tobaka ali iz drugega izdelka, tudi številne negativne učinke na vse organske sisteme v telesu.

"Ogrevani tobačni izdelki, elektronske cigarete, brezdimni tobačni izdelki, nikotinske vrečke so in še prihajajo na trg pod lažno reklamo, da so pripomočki za opuščanje kajenja. Resnica pa je, da so to samo pripomočki za začetek in vzdrževanje nikotinske zasvojenosti," je opozoril Tomaž Čakš z NIJZ-ja.

Na NIJZ-ju izvajajo tudi spletna predavanja in druge dejavnosti za šolske delavce in starše, na katerih jih ozaveščajo o teh izdelkih in pristopih k preprečevanju uporabe ter vrstah pomoči pri zasvojenosti.

Za opuščanje kajenja priporočajo preizkušene, učinkovite in varne vrste pomoči, ne priporočajo pa elektronskih cigaret ali drugih novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, ki niso registrirani v te namene. Pomembno je, da je pomoč pri opuščanju zasvojenosti vodena in pod nadzorom strokovnjaka.

Za to so na voljo izobraženi terapevti v zdravstvenovzgojnih centrih in centrih za krepitev zdravja v zdravstvenih domovih po Sloveniji. Ta pomoč se lahko izvaja kot skupinske delavnice ali individualno svetovanje tudi v smislu spreminjanja načina življenja in vedenja, poudarjajo na NIJZ-ju.