Podnebne spremembe vplivajo na pojav duševnih težav in motenj prek nevarnosti, nesreč in svetovnih okoljskih groženj ter družbenoekonomskih sprememb, povezanih s podnebnimi spremembami, kot so tudi ekstremne vročine, poplave, nevihte, dvig morske gladine, požari v naravi in onesnaževanje oceanov, je navedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).

Na ranljivost oseb s težavami z duševnim zdravjem vplivata dva dejavnika. Te osebe najprej težje poskrbijo zase, nekatera psihotropna zdravila, ki jih uživajo, pa znižajo fiziološki odgovor telesa na povišano zunanjo temperaturo z delovanjem na termoregulacijske mehanizme in tako je prilagajanje telesa na povišane zunanje temperature omejeno.

Vplive dodatno okrepijo tudi dejavniki ranljivosti in neenakosti s področja zdravja, demografski dejavniki, geografski dejavniki, družbenoekonomski in družbenopolitični dejavniki. Pojavljajo ali krepijo pa se tudi različna stanja ali vplivi na duševno zdravje, kot so stres, anksioznost, depresija, samomorilno vedenje in napeti odnosi v družbi.

Čustvene ali bivanjske stiske

V povezavi s podnebnimi spremembami se pojavlja tudi novejša beseda solastalgija, ki opisuje obliko čustvene ali bivanjske stiske, ki jo povzroči sprememba okolja, ki ni več podobno domačemu, ki so ga prebivalci poznali. Nanaša se na preživeto izkušnjo, strah pred prihodnostjo in s tem strah pred podnebnimi spremembami, ki bodo vplivale na kakovost naših življenj.

Na NIJZ-ju opozarjajo, da je to, v kolikšni se bodo podnebne spremembe nadaljevale, odvisno od nas, spremembe lahko blažimo z ukrepi, kot je zmanjševanje izpustov povzročiteljev podnebnih sprememb, in prilagajanjem z ukrepi, kot so ustrezno vedenje, zaščita pred nalezljivimi boleznimi, izolacija bivalnih prostorov in protipoplavna zaščita.