Kot poročata Radio Slovenija in spletni portal Necenzurirano, je to pokazalo potrjevanje pozitivnih izvidov hitrih testov še na PCR-testiranju v obdobju od 13. februarja do četrtka.
Od 13. februarja namreč vse osebe, ki jim okužbo z novim koronavirusom potrdijo s hitrim antigenskim testom, preverijo še z zanesljivejšim PCR-testom. V statistiko je okužba vnesena, ko jo potrdijo tudi s PCR-metodo testiranja.

Do četrtka so v tem obdobju glede na podatke, v vnešene v centralni register podatkov o pacientih, izvedli 5262 hitrih testov. Od tega je 4464 opravljenim hitrim testom sledil potrditveni PCR test. Od 4464 testov, ki jim je sledil potrditveni test PCR test, je bilo s pozitivnim rezultatom PCR testa potrjenih 2930 oz. 65,6 odstotka testov, pri preostalih 34,4 odstotkih pa je bil rezultat PCR testa negativen (1524 testov) oziroma nedoločljiv (10 testov), so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Ob tem so izpostavili, da se podatki v sistem lahko vnašajo z zamikom, zato je mogoče, da se podatki za navedeno obdobje zaradi dopolnitev še spremenijo.

Kot so na NIJZ-ju navedli za radio, je kakovost podatkov odvisna predvsem od izvajalcev testiranja. Oba medija sta ob tem izpostavila, da so morale osebe z okužbo, potrjeno s hitrim testom, na rezultate PCR-testiranja počakati v izolaciji.

V bolnišnicah se zdravi 521 bolnikov s covidom-19, kar je 10 več kot dan pred tem. 85 jih potrebuje zdravljenje v intenzivni negi, eden manj. Iz bolnišnice so sicer v četrtek odpustili 32 ljudi. Hitro testiranje jih je opravilo 21.601. Tisti, ki so prejeli pozitiven izvid, so bili napoteni še na PCR-testiranje.

Sedemdnevno povprečje okužb za celotno državo znaša 780. V četrtek so umrli štirje bolniki s covidom-19.

"Današnji podatki kažejo, da se nam v zadnjih dneh številke nekoliko dvigujejo. Morda prehajamo v nov val. Zelo pomembno je, da se še dosledneje držimo znanih pravil. Čas je, da to vzdržimo, da bomo lahko zadržali šole odprte," je na dopoldanski vladni novinarski konferenci dejal direktor NIJZ-ja Milan Krek. Dodal je, da je število R na slovenski ravni več kot 1, kar pomeni, da se število okuženih povečuje.

Krek je poudaril, da sedemdnevno povprečje okužb že več kot teden dni stoji na mestu. "To je slab kazalnik in hitro se lahko obrnemo navzgor, še posebej, če vemo, da imamo v hiši že dva neljuba gosta: britansko in južnoafriško različico virusa," je dejal direktor NIJZ-ja. "Imamo pa manjše število presežne umrljivosti, kar je dober podatek, in smo lahko nanj zelo ponosni," je dodal.

Okužbe predvsem med delovno aktivnimi

Po Krekovih navedbah se virus trenutno najbolj širi v delovno aktivni populaciji, pri ljudeh, starih od 25 do 55 let. "Srečo imamo, da oboleva manj ostarelih, ki povečujejo zasedenost postelj in večajo umrljivost. Trenutno bi lahko rekli, da je epidemiološka slika dobra, ker se okužujejo mladi," je dejal in vse, ki imajo stike s starejšimi, pozval, naj pred obiskom preventivno ostanejo v sedemdnevni karanteni.

Pregled po starostnih strukturah kaže, da med najstarejšimi skupinami prebivalcev delež okuženih upada. "Predvsem zato, ker smo že visoko precepili ostarele nad 80 let in se je tam bolezen ustavila. Imamo pa težavo v skupini 65 do 74 let, ki bo cepljena v prihodnjih tednih. Do konca meseca bomo morda imeli cepljene rizične skupine, kar je zelo dobro in se bodo krivulje umirile," napoveduje direktor NIJZ-ja.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Slovenija oranžna; ena regija rdeča, dve rumeni

Slovenija je v skladu z načrtom sproščanja ukrepov obarvana oranžno, saj pogoja za prehod v rumeno fazo (manj kot 500 hospitaliziranih bolnikov in sedemdnevno povprečje okužb pod 600) na ravni države nista izpolnjena. V skladu z odločitvijo vlade sta dve regiji obarvani rumeno – posavska in jugovzhodna statistična regija. "A zgolj za ukrepe, ki so v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo, in še to le v določenem delu, ki se nanaša na odpiranje teras gostinskih lokalov za en teden," je na dopoldanski novinarski konferenci povedala vladna govorka Maja Bratuša. Obalno-kraška regija ostaja v rdeči fazi.

"Zelo smo pogumni, da odpiramo pri 500 in več okuženih na 100.000 ljudi v 14 dneh. Zelo bi bil previden pri kakršnih koli sproščanjih," je ob tem dejal direktor NIJZ-ja Milan Krek. "Treba se je zavedati, da smo še vedno sredi hude epidemije, smo peti v Evropi po obremenitvi. Še vedno smo zelo visoko in moramo zelo paziti, kaj sproščamo," je dejal Krek.

Glede na v četrtek potrjene okužbe izstopajo občine Celje (34), Žalec (23), Velenje (19), Dravograd in Šentjur (14), Ilirska Bistrica in Kočevje (13), Domžale (13), Kamnik (28), v Kranj (28), Radovljica (16), Škofja Loka (14), Novo mesto (20), Trbovlje (16), Izola (17) in Koper (28). V Ljubljani je bilo potrjenih 97 okužb, v Mariboru pa 31.

14-dnevno število potrjenih primerov na 100 tisoč prebivalcev na ravni države znaša 514,6, 7-dnevno število potrjenih primerov na 100 tisoč prebivalcev pa za Slovenijo znaša 259,9. Obalno-kraška ostaja regija z najvišjo incidenco, najboljše epidemične razmere pa so v posavski regiji.

Odpiranje teras lokalov, vsi dijaki spet v šole

Prihodnji teden bodo začele veljati nekatere spremembe vladnih omejitvenih ukrepov. Pijačo in hrano bodo gostinski lokali lahko na terasah in vrtovih stregli v posavski in jugovzhodni statistični regiji. Strožji bo režim pri prehajanju državne meje, znova bodo vzpostavljene nadzorne točke, odločbo o karanteni pa bo mogoče končati šele po petem dnevu, če bo izvid testa na koronavirus negativen.

Ob tem se s ponedeljkom v šole vračajo vsi razredi dijakov po modelu C, osnovne šole pa nadaljujejo delo kot doslej. Obenem se bo začelo množično cepljenje zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih zavodih, je napovedala ministrica za izobraževanje Simona Kustec.

Gradbinci vlado pozivajo k odpravi protikoronskih omejitev

Sekcija gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) je na vlado ponovno naslovila pobudo, da naj storitve na področju gradbeništva dovoli izvajati tudi na zunanjosti objektov in v okolici obstoječih objektov. To so med drugim dela na strehah, pročeljih, balkonih, zunanjih ograjah, nadstreških, zunanjih ureditvah in prizidkih. Taka dela naj se po njihovih besedah dovolijo ne glede na to, ali so objekti naseljeni ali ne, saj pri zunanjih delih ni stika s potrošnikom.

Absurdno se jim namreč zdi, da vlada ne odpravi teh omejitev, saj pri zunanjih delih stika ni. "Nerazumno se nam zdi, da ne smemo opravljati tovrstnih del na zunanjosti objektov, saj ni nikakršnega tveganja za prenos okužb, če sploh nimamo stika s potrošniki. Pričakujemo, da bo vlada te omejitve nemudoma odpravila," so med drugim zapisali v sekciji gradbincev. Pozivajo tudi, naj ob odpravi teh omejitev ne bo obvezno testiranje zaposlenih oziroma izvajalcev storitev na področju gradbeništva, saj to po njihovih besedah ni smiselno. Obveznemu testiranju zaposlenih sicer nasprotujejo tudi v drugih panogah, so spomnili.