V najnovejših priporočilih o prehrani in gibanju ob sladkorni bolezni tipa 2 namreč ni več fraze bolnik s sladkorno boleznijo in besede dieta.

Jana Klavs, ki je koordinirala pripravo priporočil, je predsednica sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v endokrinologiji pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije in Zveze društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, dela pa na oddelku za ambulantno diabetološko dejavnost v ljubljanskem kliničnem centru. Skupaj z diabetologinjo Draženko Pongrac Barlovič s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na interni kliniki (UKC Ljubljana) je urednica pravkar izdanih novih priporočil, ki jih je delovna skupina, v kateri so sodelovali predstavniki desetih institucij, pripravljala dobri dve leti.

Priporočila so namenjena zdravstvenim strokovnjakom, ki delajo z osebami s sladkorno boleznijo (ta termin nadomešča besedo diabetik ali bolnik s sladkorno boleznijo, ki je v priporočilih ni več). Priporočila so sestavljena iz dveh delov: v prvem so predstavljena ključna priporočila, ki temeljijo na dejstvih, podprtih z dokazi in konsenzi skupine, za prijaznejšo predstavitev pa v drugem delu priporočil poskrbita svetovalka Zofi in Florjan, ki ima sladkorno bolezen tipa 2. Njun dialog daje priporočilom še prav poseben pečat, saj Zofi odgovarja na Florjanova pogosta vprašanja. Skozi celotna priporočila je mogoče opaziti, kako pomembno je upoštevanje želja in navad osebe s sladkorno boleznijo.

Število oseb s sladkorno boleznijo se povečuje

Sladkorna bolezen tipa 2 je gensko pogojena. "Z zdravim življenjskim slogom bolezni sicer ne moremo vedno preprečiti, lahko pa jo odložimo na poznejše življenjsko obdobje," opozarja strokovnjakinja. Z zdravili za sladkorno bolezen se je leta 2010 zdravilo približno 92.000 ljudi, leta 2018 pa že 114.000. Število oseb s sladkorno boleznijo, ki vsako leto na novo začnejo prejemati zdravila, je v zadnjih letih v vsakem letu približno 10.000, kažejo podatki, ki so navedeni tudi v priporočilih. Čeprav med ljudmi še vedno pogosto velja razmišljanje, da je sladkorna bolezen tipa 2 povezana predvsem z nezdravim življenjskim slogom, pa sogovornica opozarja, da ni vedno tako. "V diabetološke ambulante prihajajo tudi osebe z zdravo telesno težo, športniki po duši, z urejenimi prehranskimi navadami. Je pa teh bistveno, bistveno manj kot oseb s čezmerno telesno težo in neustreznimi navadami glede prehrane in gibanja."

Zdrav življenjski slog je za osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 zelo pomemben. Eno ključnih priporočil je, da torej nobena hrana ni prepovedana in da vsako gibanje šteje. "V drugem delu smernic Zofi Florjana motivira za spremembo navad. Prva stvar je, da prepovedanega živila ni. Ugotovili smo, da z besedama morati ali dieta nič ne dosežemo. Zadnja leta se vse bolj ukvarjamo z načini, kako človeku predstaviti prehrano, da ima še vedno užitke v njej in da tudi spoštujemo njegove želje."

Za spremembo je potrebnih vsaj 66 ponovitev

Kakovost življenja s sladkorno boleznijo se da s primernim življenjskim slogom zelo izboljšati. Praksa kaže, da prevelike spremembe, revolucija v življenjskem slogu običajno ne prinesejo dolgotrajnih sprememb, saj človek zlahka slej ko prej pade v stare vzorce. V priporočilih piše tudi, da je za spremembo navad potrebno vsaj 66 ponovitev. "Torej če ne zajtrkujete in bi radi pridobili to navado, je treba, da 66-krat zajtrkujete, preden to postane navada. Navado lažje osvojimo, če je izvajanje prijetno, zato Florjanu pomagamo izbrati zajtrk, ki bo ustrezal njegovim priporočilom in željam. Velik izziv je, kako človeku povedati, da ima sladkorno bolezen tipa 2. Občasno se zgodi, da je človek zelo motiviran, recimo možakar, ki ima 100 kilogramov, nekaj kilogramov izgubi, se začne gibati in lahko se zgodi, da gre bolezen v remisijo, po domače povedano se potuhne za nekaj let. Za marsikoga je ob odkritju bolezni scenarij z zdravljenjem brez zdravil oziroma zdravljenje z ustreznim življenjskim ciljem, zelo zanimiv. Še posebno mlajši se branijo prve redne terapije z zdravili," pojasni sogovornica.

Večina primerov je žal drugačnih. "Imamo veliko starejših bolnikov, ki ne zmorejo hoditi več kot nekaj korakov. Težko je torej, da bi jim rekli, naj hodijo pol ure, že 10 minut je zanje nemogoče. Pri teh najbolj bolnih je ustrezen izbor hrane pomembnejši od gibanja, to je gotovo," opomni na izjemno pomembnost primerne prehranske strategije.

Lažje je jesti tablete, kot spremeniti življenjski slog

Na vprašanje, zakaj se ljudje raje sprijaznijo z jemanjem zdravil, kot da bi se vzeli v roke in spremenili svoje prehranjevalne in gibalne navade, sogovornica izpostavi primer uporabe različnih prehranskih dopolnil. "Obstaja veliko kapsul in tablet za zniževanje sladkorja. V teh priporočilih jasno pišemo, da za njihovo učinkovitost nimamo znanstvenih dokazov in da so ta prehranska dopolnila lahko celo nevarna. Vse kaže, da je bistveno lažje dati 20 evrov, kot se vzeti v roke. Gre tudi za psihološki trik: ljudje mislijo, da so nekaj dobrega naredili zase, če kupijo nekaj dragega za zdravljenje sladkorne bolezni. Tudi če prihajajo iz socialno ogroženega okolja, če težko dajo ta denar za prehranska dopolnila, imajo pogosto še boljši občutek, da so nekaj dobrega naredili zase. Da jim bo to res pomagalo. V resnici pa gre za tržni trik. Pogosto so osebe s sladkorno boleznijo preprosti ljudje, ki si težko privoščijo kakovostne stvari, in potem mislijo, da si bodo, če bodo kupili cimetove kapsule za 40 evrov, kupili tudi zdravje. To je lažje, kot pa da bi šli za pol ure hodit," pojasni kruto realnost in poudarja, da ima večina vse, kar potrebuje za zdrav življenjski slog, že v domači kuhinji. "Osebe z najbolj urejeno sladkorno boleznijo tipa 2 nam pogosto povedo čudežni recept: "Veliko hoditi in malo jesti, to je najboljša kombinacija."

Trd oreh za strokovnjake: alkohol ja ali ne?

V priporočilih so se strokovnjaki lotili tudi nekaterih trdih orehov, glede katerih obstajajo med strokovnjaki različna mnenja. Naveden je primer banane; nekateri jih osebam s sladkorno boleznijo priporočajo, drugi prepovedujejo. Na vprašanje, kje so se kopja najbolj lomila, je sogovornica jasna, njen odgovor kot iz topa: pri alkoholu.

"Slovenija ima močno kulturo pitja, država si prizadeva, da bi zmanjšali stopnjo alkoholizma, da bi bilo čezmernega pitja čim manj. Bili smo razcepljeni med dve dejstvi. Prvo je, da nimamo dokazov, da alkohol koristi zdravju. Drugo dejstvo je, da je alkohol del vsakega praznovanja. Zaključek je tak, kot narekujejo svetovna priporočila. Alkohol zdravju ne koristi, koristi pa druženje, smeh, in če že, ne več kot merica alkohola na dan (na primer deciliter vina ob obroku). Ta literatura je pisana z mislijo, da se ima oseba s sladkorno boleznijo dobro, da nima občutka, da je prikrajšana. Leta in leta z manj ali bolj strogim omejevanjem nismo dosegli želenega. Prepovedan sadež je najslajši!"

Izobraževanje oseb, ki jim potrdijo sladkorno bolezen tipa 2, je zanje zelo pomembno, saj to kroji njihov vsakdan. Kakšne so izkušnje z odzivom na možnosti izobraževanja? "Največji izziv je nagovoriti človeka, da doseže visoko stopnjo opolnomočenja za življenje s sladkorno boleznijo. To zahteva čas, vajo in raziskovanje. Novoodkriti primeri sladkorne bolezni tipa 2 so v zadnjih letih vse mlajši. Včasih so k nam prihajali babice in dedki, ki so imeli čas za izobraževanje. Zdaj pa hodijo vse mlajši, nemalokrat od 30 do 40 let stari visoko aktivni obrtniki, poslovneži, ki nimajo niti minute časa. In njih prepričati, da je potreben pogovor s strokovnjakom, da bodo znali v vsakem trenutku življenja pravilno odreagirati v prid kronični bolezni, je zelo težko. S temi priporočili smo jim skušali priti blizu. Na koncu priporočil se recimo Florjan in Zofi pogovarjata, kako naj ima Florjan slavnostno kosilo, kjer bo užival in bo hkrati ohranil primerno raven sladkorja v krvi."

Cilj je človeka usposobiti za življenje s sladkorno boleznijo

Številni mislijo, da bo dovolj že, če poslušajo eno predavanje, navede Klavsova veliko težavo, s katero se srečujejo v praksi. Pri tem opozori, da tudi nekateri zdravstveni strokovnjaki težko razumejo, da nekdo potrebuje več časa, da pridobi kompleksno znanje in veščine. "Potem pa so tu še ljudske vraže, da če malo cvička spiješ ali pa cimet dodaš kavi, bo bolje. V priporočilih lahko preberemo, da za učinek prehranskih dodatkov ni znanstvenih dokazov. Lahko so celo škodljivi, saj njihova proizvodnja še zdaleč ni tako nadzorovana kot priprava zdravil." V Sloveniji imamo dobro razvito edukacijo, namenjeno osebam s sladkorno boleznijo. V zdravstvenih domovih obstajajo programi za novoodkrite osebe s sladkorno boleznijo, v specialističnih ambulantah pa edukacija, ki je prilagojena tipu bolezni in potrebam osebe s sladkorno boleznijo, zatrjuje sogovornica.

Ob tem poudari pomen dobre organizacije, ki močno olajša življenje s sladkorno boleznijo. "S časom imajo težave samo nekateri. Drugi se imajo dovolj radi, da si prehrano in telesno dejavnost organizirajo v naprej in se ne prepuščajo naključju, kaj bodo spotoma kupili v avtomatih za hrano. Še posebno ranljivi so moški v srednjih letih, ki zaradi preobremenjenosti ali vrste dela, ki ga opravljajo, pozabljajo nase. Tako kot svoj avto peljete vsako leto na pregled, tudi sami sebe peljite na pregled, jim pravimo. Radi se pobahajo, joj, kako sem zdrav, 10 let nisem bil pri zdravniku. No, mi tega nismo veseli, ker vemo, da se da marsikaj preprečiti, če imamo možnost, da jih pregledamo. Največ zapletenih potekov je pri osebah, ki zdravnika ne obiskujejo."

Številni ne pridejo na kontrolni pregled

Praksa kaže, da se prepogosto zgodi, da osebe s sladkorno boleznijo ne pridejo na letni pregled. Po besedah Jane Klavs ima v Sloveniji vsaka oseba s sladkorno boleznijo na voljo vse, kar potrebuje za obvladovanje sladkorne bolezni. "V primerjavi z drugimi razvitimi državami si upam reči, da je v Sloveniji za osebe s sladkorno boleznijo odlično poskrbljeno. Osnovno zdravstveno zavarovanje zagotavlja vsa strokovna svetovanja oziroma edukacijo, zdravila in nujne pripomočke za zdravljenje. Ne bom rekla, da je to vedno dobro, saj so pravice oseb, ki se trudijo živeti ustrezen življenjski slog, in pravice tistih, ki jim je za zdravje vseeno, enake."