Zakaj je tako zelo spremenil naša življenja? Kaj pravi znanost, kako se zaščititi pred okužbo? Kako se lahko okužimo in kako se ne moremo?

Ljudje živimo z virusi in virusi živijo z nami. Ves čas so okrog nas, našim očem nevidni, nekateri nevarni. Že dolgo pa ni kakšen virus tako zelo vplival na življenja vseh. V čem je novi koronavirus, SARS-COV-2 tako poseben, da je ustavil svet? "Razlika je v tem, da je zelo uspešen pri prodoru v naše telo. Bistveno bolj uspešen, kot je bil virus MERS ali pa prvi virus SARS, ki smo ga imeli. Ta je pridobil na uspešnosti v smislu širjenja med ljudmi. V velikih količinah nastaja v telesu, zelo uspešno se sprošča, zelo uspešno prodira na novo v telo, zelo dobro se prenaša. To strategijo je razvil ta virus in se mu je očitno zelo obnesla," pojasnjuje Nina Gunde Cimerman z ljubljanske Biotehniške fakultete.

Na eni strani je uspešen, izjemno nalezljiv virus, na drugi strani pa nanj neprilagojeno, nebogljeno človeštvo. "Ker je to popolnoma nova bolezen, nanjo smo neprilagojeni v imunskem smislu, zanjo ne obstaja cepivo, nismo precepljeni, del populacije ni zaščiten in zato se ta virus veliko hitreje širi," še pravi.

Virus uspešen, ker se širi na skrivaj

Skrivnost njegovega uspeha je tudi to, da se med nami pogosto širi na skrivaj. "Danes vemo, da asimptomatske osebe in predsimptomatske, torej dva ali tri dni, preden se razvije bolezen, že prenašajo virus in so gonilna sila te epidemije oziroma pandemije. Do polovica primerov novookuženih ima izvor prav pri teh osebah, ki ne vedo za svojo okužbo," pravi Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC-ju Ljubljana.

To kaže primer iz restavracije v Guangdžou na Kitajskem. Od okužene ženske, ki pa še ni kazala simptomov in je označena kot A1, se je okužilo kar devet ljudi. Štirje so bili člani njene družine, ki so se morda okužili v restavraciji ali ob drugih stikih. Pet pa je bilo neznancev, ki so sedeli za drugimi mizami. Okužili so se ljudje, ki so sedeli za mizama B in C, ne pa tudi tisti za mizama D in E, čeprav je bila razdalja med njimi podobna. Ugotovili so, da je bila ključna ventilacija. Tok zraka je bil tisti, ki je virus zanesel do nekaterih sosednjih miz, do drugih pa ne.

Epidemiologinja Alenka Kraigher razloži: "Virus se prenaša tako, da ga tisti, ki virus imajo, izločajo s kapljicami skozi nos in usta. Ko kihajo, smrkajo, kašljajo ali pa govorijo, pojejo, kapljice izletavajo. Te kapljice letijo na neko razdaljo in pri teh izračunih naj bi bile razdalje, ki so nad meter in pol, take, da kapljice ne bi več dosegle druge osebe."

Zadostna razdalja je bolj zanesljiva od uporabe mask. So pa maske zaščitna pregrada, ki omeji naše širjenje kapljic. "Tudi ko zelo intenzivno dihamo med športom, izdihavamo velike količine kapljic. Te kapljice se na zraku posušijo, ustvarijo se aerosoli in v teh kapljicah so infektivni delci. Če piha veter, se to razredči, če je pa to v nekem statičnem zraku v notranjem prostoru, pa to ostane v tem zraku," pravi Gunde Cimermanova.

Idealne okoliščine

Da se lahko v neprezračenih prostorih okužimo tudi brez stika z okuženo osebo, kaže primer, ki so ga opisali slovenski znanstveniki in se je marca zgodil v Mariboru pri igranju skvoša.

Okužena oseba A je v dvorani eno uro igrala skvoš z osebo B in tako prenesla okužbo. Obe osebi sta nato zapustili dvorano in se nista srečali z osebama C in D, ki sta prišli v dvorano vsaj 10 minut pozneje. Obe sta pozneje zboleli. Po eni uri igranja sta osebi C in D zapustili dvorano ter se na hodniku krajši čas pogovarjali z osebama E in F. Ti dve osebi sta se nato odpravili v dvorano in eno uro igrali. Tudi osebi E in F sta se okužili, čeprav je od takrat, ko je bila v dvorani okužena oseba A, minila ura in pol.

Toda v tem primeru gre za – z vidika virusa – idealne okoliščine. Oseba A, ki ni vedela, da je okužena, je še isti večer zbolela, najbolj kužni smo prav v urah, preden se pokažejo prvi znaki bolezni, in takoj zatem. Dvorana za skvoš je majhen, neprezračen prostor. Večji, kot je prostor in manj je v njem ljudi, manjše je tveganje. Pomembno vlogo pa ima tudi čas izpostavljenosti. Nina Gunde Cimerman pojasnjuje: "Čas pod 15 minut je relativno varen čas. Če ste dlje v prostoru z nekom, ki je okužen, na razdalji, ki je manjša od metra in pol, potem se ta možnost bistveno poveča."

Daleč najverjetnejše je, da se bomo okužili od družinskih članov, sodelavcev na delovnem mestu ali prijateljev, s katerimi se družimo v notranjih prostorih. Malo verjetno pa je, da bi se okužili ob krajših stikih z naključnimi ljudmi. Še toliko manjša je verjetnost, da bi se to zgodilo zunaj, saj UV svetloba virus uniči, zrak pa ga razredči. "Zunaj, poglejte, lep sončen dan, če vzdržujemo razdaljo, če si zdaj, ko je toliko ljudi, damo masko, je nevarnost popolnoma minimalizirana," pravi Kraigherjeva.

V raziskavi, kjer so preučili 25 tisoč primerov okužb, so jih 94 % pripisali stikom v notranjih prostorih. Vse okužbe, ki bi se lahko zgodile zunaj, pa so povezali s športnimi dogodki, koncerti in podobnimi zborovanji, kjer so bili ljudje v gneči, dlje časa, pa tudi niso upoštevali ustrezne medsebojne razdalje.

Kako nevaren je v resnici nakup izdelkov v trgovinah?

Virus lahko na različnih površinah – kartonu, plastiki, kovinah – preživi več ur ali celo več dni. Toda to so ugotovili s poskusi v laboratoriju. Kakšno pa je tveganje, da bi se prek površin okužili? Kako nevaren je na primer nakup izdelkov v trgovinah? "Bi morali imeti res to smolo, da bi prijeli izdelek, ki ga je prijel okuženi, in to v relativno kratkem času. Seveda je pa drugače pri tistih površinah, ki se jih veliko dotikamo, gumbi v dvigalu, držala v avtobusu, tam pa se veliko ljudi zamenja in med njim je lahko kdo okužen in ljudje se dotikajo vsevprek," odgovarja Gunde Cimermanova.

Zato je razkuževanje pomemben del preprečevanja možnosti okužb. In kako varen je javni promet? Možnost okužbe v na pol praznem vlaku je majhna, v natrpanem pa večja. Načeloma za najbolj tvegane veljajo notranji prostori, kjer uporaba mask ni mogoča, kjer se zadržujemo dlje časa, kjer se pogovarjamo in je razdalja manjša. Posebej restavracije in bari, tudi fitnesi in telovadnice. Vse to kažejo raziskave iz tujine. Slovenska realnost pa je žal trenutno taka, da sta najbolj nevarna prostora dom za ostarele in bolnišnica.

"Ukrepi morajo biti sorazmerni"

Virus prizadene življenja številnih, ukrepi prizadenejo življenja vseh. Čeprav nujni, povzročajo mnoge stiske. Zmanjšujejo dostopnost zdravstva in s tem povečujejo tveganje, tudi za smrt, zaradi drugih bolezni. Ljudem jemljejo vir dohodka. Nekatere, ki so bili pred epidemijo na robu, je zdajšnja situacija že potisnila čez rob.

"Ukrepi so nujni, vezani morajo biti na to, kaj z ukrepom dosežemo. Biti morajo sorazmerni, da ni ukrep strožji od škode, ki jo dobimo s situacijo, v kateri smo. Nekateri ukrepi to presegajo. Sem prepričana, da je to prepovedano odhajanje iz občin gotovo eden takih. Zato, ker mi v Sloveniji nimamo takih metropol, kjer bi vsak odhod od doma pomenil, da si vsakogar okužil. Tako da s tem, ko ne moremo prehajati, ne moremo recimo v hribe, da se dvignemo nad meglo in dobimo D vitamin," opozarja Kraigherjeva.

212 občin. Največja ima dobrih 500 kvadratnih kilometrov, najmanjša le šest. Smo v situaciji, ko čez njihove meje ne vidimo, za zdaj še ne vidimo niti svetle prihodnosti, ki nam jo obeta moč znanosti.

"Letošnje novo leto bo verjetno bolj komorno, v manjših skupinah, bolj zadržano, ampak vsi vemo, da se nam obetajo boljši časi, bodo pa vsekakor spomladi. In takrat se bodo stvari spremenile," je optimistična Gunde Cimermanova.

Do takrat pa je edino, kar lahko storimo, da poskrbimo drug za drugega. Za svoje bližnje, tudi če ne moremo k njim. In za tiste, ki morda niso naši bližnji, a so trenutno blizu nas, znotraj meja, do katerih smemo.