Novi koronavirus lahko povzroča cel spekter avtoimunskih stanj, ki lahko prizadenejo različne organe. Pogosteje se pojavljajo pri otrocih, zdi se, da imunski sistem pri otrocih lažje obvlada akutno okužbo, ima pa več zapletov s kasnimi, čezmernimi imunskimi odzivi na sam virus, je na današnji novinarski konferenci pojasnil prof. dr. Tadej Avčin s pediatrične klinike UKC Ljubljana.

Dve najpogostejši stanji, ki jih diagnosticirajo pri otrocih, sta večorganski vnetni sindrom in vnetje drobnih žil (kovidvaskulitis).

Večorganski vnetni sindrom se pojavi približno 2 do 6 tednov po preboleli okužbi s SARS-CoV-2, je pojasnil Avčin in dodal, da so imeli le štirje od skupno 26 bolnikov pred pojavom bolezni potrjeno okužbo, pri drugih je bolezen potekala asimptomatsko. "Primerjava je pokazala, da je možnost, da otrok razvije večorganski vnetni sindrom, izrazito majhna, manj kot 0,1%."

Kot je poudaril, razmeroma dobro poznajo mehanizem večorganskega vnetnega sindroma, zato jo znajo usmerjeno zdraviti, ne vedo pa točno, kaj točno sproži izrazito vnetje.

Klinični znaki večorganskega vnetnega sindroma so številni: običajno je prvi simptom visoka vročina, ki je takšna, da jo je težko zbiti, mogoče z zdravili pade, a se znova hitro dvigne, utrujenost, slabost, je pojasnil strokovnjak. Otroci imajo pogosto bolečine v trebuhu, nekateri imajo drisko, ni pa to vodilni simptom, bruhanje. Kmalu pa se pojavi prizadetost kože in sluznice: najpogosteje vidimo pordeli očesni veznici, na koži pa izpuščaje, rdečine na dlaneh, podplatih ... To so večinoma ti zgodnji simptomi, ki otroka pripeljejo k zdravniku. Ko pride otrok na kliniko, opravijo slikovne preiskave. "Od 3. do 5. dneva pride do najtežjega zapleta, prizadetosti srca. Približno 90 odstotkov otrok (z omenjenim sindromom, op.) ima prizadetost srca, in sicer pride do zmanjšanja krčljivosti srčne mišice, nekateri otroci imajo tudi prizadete žile, ki so pomembne za prehranjevanje srca. Ko pride do prizadetosti srca, otroci postanejo izrazito utrujeni, ta prizadetost lahko razmeroma naglo napreduje, lahko pride do življenje ogrožajočega srčnega ritma ali težkega popuščanja srca," je pojasnil potek.

Po uvedbi terapije običajno po 7 do 10 dneh pride do umiritve kazalcev vnetja, tudi kazalci, ki kažejo na pospešeno strjevanje dni, se v tem času izboljšajo.

Glede prizadetosti drugih organov je Avčin dejal, da je sicer lahko prizadet kateri koli drug organ, a je to redkeje. "Približno tretjina do četrtina bo imela prizadetost jeter, trebušne slinavke, žolčnik je lahko vnet, ledvice, pljuča pa pri manj kot četrtini otrok." Laboratorijski izvidi pogosto potrdijo tudi motnje strjevanja krvi in elektrolitov.

Tri bolnike so zaradi izrazitejše prizadetosti zdravili na intenzivni negi.

Kakšno je zdravljenje?

Pri zdravljenju uporabljajo močna protivnetna zdravila, gre za intravenske imunoglobuline in sistemske steroide. "Z njimi želimo čim prej in čim hitreje ustaviti vnetje. Pri teh otrocih smo uporabili tudi biološko zdravilo, ki še močneje zavre vnetje."

Otroke z omenjenim sindromom bodo spremljali pol leta, predvsem je treba spremljati srce, saj lahko vnetje povzroči brazgotinjenje srca, in stanje centralnega živčnega sistema. "Možne so manjše motnje pozornosti, spomina, zato bodo otroci spremljani s strani psihologov," je pojasnil Avčin.

Kakšno je trenutno stanje teh bolnikov? Pri vseh otrocih nam je uspelo umiriti vnetje, glede srčne funkcije za zdaj kaže dobro. Končno sliko bomo lahko povedali po 6 mesecih, ko bodo imeli magnetno resonanco, takrat bomo tudi opravili natančnejšo oceno kognitivnih funkcij (spomin, motnje pozornosti, koncentracije), je še dodal Avčin.

Enemu bolniku odmrl del kosti na obrazu

Pri vnetju drobnih žil virus okvari endotelne celice, ki v tankem sloju sicer varujejo žile, in sicer jih okvari tako, da se te zadebelijo, s tem pa pride do okvare prekrvavitve. "Ti otroci imajo težave z različnimi izpuščaji v predelu prstov na nogah. Pri enem bolniku je prišlo do motnje prekrvavitve z odmrtjem dela kosti na obrazu", je pojasnil strokovnjak.

Klinično se izpuščaji kažejo z rdečino, ti predeli telesa so toplejši, včasih lahko pride do manjših strdkov v teh drobnih žilah, manjših krvavitev. Kot pravi Avčin, pa so to večinoma samoomejujoča stanja, ki po terapijah z nesteroidnim protivnetnim zdravilom v nekaj tednih izzvenijo in le redko pride do razjede na koži, sluznici ali odmrtja delov kosti.