"Medresorska konferenca je odločila, da bo Janssenovo cepivo začasno dajala splošni populaciji od 41. leta naprej, do podrobnejše analize koristi in tveganja od Evropske agencije za zdravila (EMA)," so v izjavi zapisali na belgijskem ministrstvu za zdravje.

Sorodna novica Poklukar: Trenutno ni dokazov, da je smrt povezana s cepljenjem proti covidu-19

Dobava cepiva Janssen proizvajalca Johnson & Johnson je bila v Belgiji do zdaj omejena na približno 40.000 enot, pri čemer so okoli 80 odstotkov odmerkov do zdaj dali ljudem, starejšim od 45 let, še sporoča ministrstvo.

Belgijska vlada je zadržala cepljenje s cepivom Jansen zaradi nedavne smrti ženske, ki se je zgodila 21. maja. Podrobnosti ne navajajo, domnevno pa gre za slovensko državljanko v Bruslju, o kateri smo mediji že poročali.

Minister za zdravje Janez Poklukar je pretekli petek povedal, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje dobil informacijo o smrti v Bruslju, ki bi bila lahko povezana z nedavnim cepljenjem proti covidu-19. Poudaril je, da trenutno dokazov za to ni, bo pa zadevo temeljito preučila komisija na ministrstvu.

V Bruslju se je sicer cepilo 168 diplomatov in njihovih družinskih članov, so takrat pojasnili na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU-ju. Cepili so jih 7. maja s cepivom proizvajalca Janssen, ki je v lasti podjetja Johnson & Johnson.

Tako to cepivo kot cepivo proizvajalca AstraZeneca je vektorsko cepivo, pri katerih je EMA kot mogoč redek stranski učinek potrdila pojav krvnih strdkov v kombinaciji s trombocitopenijo.

Johnson & Johnson je 20. aprila sporočil, da bodo krvne strdke uvrstili med redke stranske učinke. Podjetje trdi, da med strdki in cepivom ni ugotovljena jasna vzročna zveza, medtem ko
EMA trdi, da so prednosti cepljenja večje od vseh tveganj.

Beović: Za zdaj ni potrebno, da bi tudi Slovenija spreminjala priporočila

Po mnenju vodje strokovne skupine za cepljenje Bojane Beović je odločitev Belgije za prekinitev uporabe cepiva proti covidu-19 proizvajalca Janssen pri mlajših od 41 let presenetljiva, še posebej če temelji na enem nesrečnem primeru. Meni, da za zdaj ni potrebno, da bi tudi Slovenija kakor koli spreminjala priporočila glede uporabe tega cepiva.

"Če drži, da so se tako odločili zaradi tega nesrečnega primera, je to odločitev na podlagi enega primera, in sicer primera, ki pravzaprav še ni raziskan," je v odzivu povedala Beović.

"Vemo, da vektorska cepiva približno pri enem primeru na 100.000 ali v nekaj primerih na milijon cepljenj povzročajo take neželene učinke, cepivo Janssen po zdaj znanih podatkih nekoliko manj kot cepivo AstraZenece. Druge države se, čeprav so ti podatki že znani, do zdaj niso odločile za kaj takega. Tudi ZDA, ki cepivo uporabljajo že daljši čas in so opisale te neželene učinke, niso šle po tej poti. Evropska agencija za hrano in zdravila prav tako ni omejila uporabe tega cepiva, tako da se mi zdi za zdaj taka odločitev sicer razumljiva v kontekstu neke groze, da se to zgodi, ampak ni pa čisto racionalna in objektivna," je pojasnila.

Po njenih ocenah je kljub vsemu še vedno bolj smiselno uporabljati omenjeno cepivo, saj številnim koristi, hkrati pa je treba biti izjemno pozoren na vsak sum na neželeni učinek te vrste. "Ti primeri so bili v literaturi opisani. Poročajo o njih iz ZDA. In ne tam ne v Evropi se na podlagi teh primerov niso odločili za takšen korak. Zato se mi ne zdi najbolj smiselno spreminjati zdaj takoj teh priporočil, seveda je pa vprašanje, kaj bo prinesel čas. Situacijo je treba skrbno opazovati," je še dejala.