Število covidnih bolnikov v bolnišnicah se po besedah predsednice Zdravniške zbornice Slovenije in infektologinje Bojane Beović v Sloveniji dviga zelo počasi, komaj opazno. Kot je pojasnila, gre pri dnevnih podatkih o številu covidnih bolnikov "morda za nekakšno valovanje", ne pa povečanje. Oddelke intenzivne terapije pa počasi zapuščajo osebe, ki so se okužile še s koronavirusno različico delta.

Navedla je, da so doslej valovi epidemije covida-19 praviloma potekali tako, da so se naprej okužili mlajši v populaciji, nato pa starejši. Ti so nato čez čas potrebovali bolnišnično zdravljenje, še nekaj dni pozneje pa nekateri od njih intenzivno zdravljenje.

Če bo pri nas tako potekal tudi peti val, ni znano, je dejala. Izkušnje evropskih držav, ki so se z različico omikron srečale pred Slovenijo, pa kažejo, da so v bolnišnico sprejemali bolnike s covidom-19, in ne zaradi covida-19, število bolnikov na oddelkih intenzivne nege pa se skorajda ni spreminjalo.

Ob tem je spomnila na razlike med Slovenijo in nekaterimi zahodnoevropskimi državami v precepljenosti ranljive populacije: "Upam, da se ta razlika ne bo izkazala na način, da bi mi vendarle imeli še kak hujši val." Če do takega scenarija vendarle ne bo prišlo, napoveduje, da se bo peti val covida-19 začel umirjati nekje v sredini februarja. "Zdaj je čas, ko se splača stisniti zobe," je pozvala.

S covidom-19 umirajo okuženi z delto

Komentirala je tudi nekoliko večje številke umrlih covidnih bolnikov v zadnjih dneh. Gre za bolnike, ki so se pred tedni okužili s takrat še prevladujočo različico delta. Zdravljenje tako na navadnih kot intenzivnih covidnih oddelkih namreč v poprečju traja 14 dni, zato do tragičnih razpletov prihaja v teh dneh, je pojasnila.

Vsem v gospodarstvu svetuje, naj delo organizirajo v več ločenih mehurčkih, a se zaveda, da je zaradi pomanjkanja kadra to verjetno težko izvedljivo. Zaposlenim tako svetuje čim manj stikov na delovnem mestu.

8396 okužb

V nedeljo je bilo med 11.104 PCR-testi potrjenih 8396 primerov okužb. Prejšnji teden so v povprečju v bolnišnice vsak dan sprejeli 65 novih bolnikov.

Delež pozitivnih izvidov testov je znašal 75,6 odstotka. Po podatkih NIJZ-ja je v državi 118.636 aktivnih okužb, povprečje primerov v zadnjih sedmih dneh je 10.474. Število aktivnih primerov okužb se je v nedeljo v primerjavi z dnevom prej povišalo za 6119, sedemdnevno povprečje pa za 524.

Zaradi covida v bolnišnici devet otrok in osem porodnic

V bolnišnicah se zdravi 636 covidnih bolnikov, najmlajši je star 20 let. Danes je v bolnišnicah 28 bolnikov več kot v nedeljo. 135 jih potrebuje intenzivno nego, najmlajši na tem oddelku ima 32 let. Stanje na tem oddelku se glede na nedeljske podatke ni spremenilo.

V nedeljo je umrlo 14 bolnikov s covidom-19, v zadnjem tednu 80.

Glede na prejšnji teden se je število bolnikov povišalo za 23 odstotkov, v intenzivnih enotah pa se je malo zmanjšalo. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Franca Vindišarja je zaradi covida hospitaliziranih tudi devet otrok in osem porodnic.

Zato bodo v bolnišnicah še povečali zmogljivosti na navadnih covidnih oddelkih. Trenutno imamo 12 covidnih bolnišnic, deset jih ima tudi oddelke intenzivne terapije.

Pri več bolnikih je covid-19 spremljajoča diagnoza

Vindišar je ob tem povedal tudi, da je v zadnjih 14 dneh v bolnišnicah povečano število bolnikov, ki imajo drugačne osnovne diagnoze, covid pa je spremljajoča diagnoza.

Kdo gre takoj na PCR-test?

Glede na novi protokol se tisti, ki imajo znake respiratorne okužbe, razdelijo v dve skupini. V prvi skupini so bolniki s kroničnimi boleznimi, imunsko oslabelostjo, nosečnice in otroci do 18. leta, ki ob bolezni obvestijo osebnega zdravnika, in ta jih naroči na PCR-testiranje. Za druge pa velja, da morajo najprej opraviti hitri antigenski test, ki je lahko samotestiranje ali HAG pri izvajalcu testiranj.

Če je izvid hitrega testa negativen, človek pa ima znake respiratorne okužbe, ostane doma. "Leta 2022 takšna oseba ne sme hoditi okrog, saj njeno stanje še ni pojasnjeno. Če simptomi vztrajajo več kot 72 ur oziroma tri dni, gre k zdravniku in nato priporočamo PCR-test," je dejal Vindišar.

Dodal je, da je v zadnjih dne število PCR-testiranj povečano, zato se mora na rezultate čakati dlje, a da laboratoriji analizo opravijo v 48 urah. "Pretekli teden smo zaprosili za pomoč tujino in nekatere teste pošiljamo tja. 48 ur je čas dela v laboratorijih, lahko pa mine še nekaj ur, da pride vzorec od testirnega mesta do laboratorija," je dodal na vladni novinarski konferenci.

Kdo analizira samoplačniške PCR-teste?

Za izvajanje mikrobioloških preiskav sta v Sloveniji pooblaščena dva laboratorija – Inštitut za mikrobiologijo in NLZOH. Nekateri izvajalci, predvsem bolnišnice, imajo dovoljenje ministrstva, da tudi opravljajo te raziskave. Vidnišar ob tem pojasnjuje, da lahko rezultate PCR-testa pridobivajo tudi zasebni izvajalci in si pri tem pomagajo v tujini. Prioriteta za testiranje v Sloveniji so namreč bolniki, saj PCR-test pomeni diagnozo za okužbo. "Primarno jih moramo ohranjati za potrebe dokazovanja okužbe."

Spremembe pri trajanju izolacije po okužbi

Različica omikron se še naprej hitro širi, številne izolacije in karantene pa že povzročajo kadrovske stiske. Skrajševanje časa izolacije velja le za tiste, ki ne sodijo v skupino bolnikov z munsko pomanjkljivostjo, in osebe, ki nimajo hujšega poteka bolezni. Posameznik mora biti 24 ur pred zaključkom izolacije brez vročine, ne da bi vzel tableto, in brez drugih pomembnih težav, sicer se trajanje izolacije podaljša. Drugi pogoj je, da je ima sedmi dan negativni izvid hitrega antigenskega testa. Samotest ne zadostuje.

"Naša želja je, da bi ti ljudje na testirna mesta prihajali ob koncu delovnega dne, ni pa mogoče zagotoviti popolnoma ločenih terminov. Odvzemnih mest je več kot dovolj, vemo, da so dnevno opravili tudi 110.000 testiranj, zato ne pričakujemo, da bi morali delovne čase podaljševati. Vsak, ki želi na testiranje, pa naj se pozanima, ali se mora pri izvajalcu naročiti ali ne," je ob tem dejal državni sekretar Vindišar. Še enkrat je opozoril na upoštevanje vseh preventivnih ukrepov.

Če je izvid testa pozitiven, se posameznik vrne v izolacijo in ponovi testiranje naslednji dan vse do desetega dne, ko se izolacija konča brez opravljenega testa.

Ob skrajšanju izolacije se je treba tri dni čim bolj izogibati stikom z ljudmi in pravilno uporabljati kirurško masko ali masko FFP2. Covidno potrdilo s statusom prebolevnika dobijo 11. dan od začetka izolacije.

Začetek izolacije je pri ljudeh, ki so brez simptomov, od dneva pozitivnega izvida PCR-testa. Pri osebah s simptomi in potrjeno okužbo pa se upošteva prvi dan simptomov.

Različne veljave covidnih potrdil

Vindišar je tudi odgovoril, zakaj je veljavnost digitalnih covidnih potrdil v primeru prebolele okužbe s koronavirusom in poznejšega cepljenja proti covidu-19 neomejena. Po drugi strani pa je status polno cepljenih, ki se pozneje okužijo s koronavirusom, omejen na šest (pri statusu prebolevnika) oz. devet (pri statusu cepljenega) mesecev. Meritev protiteles po svetu po njegovih besedah ni standardizirana preiskava: "Na osnovi tega ni mogoče določati uporabnih podatkov."

Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ-ju Nuška Čakš Jager pa je pojasnila, da veljavnost covidnih potrdil nalaga evropska direktiva. Doslej sicer ni bilo ugotovljeno, kako na imunost posameznika vpliva cepljenje ob poznejši preboleli okužbi v primerjavi z obratnim vrstnim redom. Zato so slovenski epidemiologi po njenih besedah med izjeme od karantene uvrstili polno cepljene prebolevnike, ne glede na zaporedje cepljenja proti covidu-19 in okužbe s koronavirusom. "Težko pa komentiram odločitev Evropske unije, ki z direktivo nalaga, kar nalaga," je dejala.

Krek: Skrajšanje karantene ni sprejemljivo

V trgovinski dejavnosti je trenutno odsotnih osem odstotkov zaposlenih, zato je ta ukrep korak v pravo smer, težava pa so tudi karantene, pravi predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah. "Okoli 9000 zaposlenih je v tem trenutku doma, več kot polovica zaradi karantene. Pomagalo bi, če bi karantena trajala pet dni in bi bilo izvedeno testiranje s PCR-testom pred vrnitvijo," predlaga.

A skrajšanje karantene s sedmih dni ni sprejemljivo, saj bi to zelo povečalo tveganje za širjenje okužb v delovnih kolektivih, pa za Radio Slovenija odgovarja direktor NIJZ-ja Milan Krek in opozarja: "Tovarne, ki ne bodo poskrbele za strog nadzor in nadzor kužnosti, bodo imele zelo velike težave. Virus se bo razširil, ljudje bodo šli na bolniške odsotnosti in bodo morali ustaviti proizvodnjo."

Vrha epidemije še ni mogoče napovedati

Epidemija je sicer v velikem porastu. Vrha po besedah Kreka še ni mogoče napovedati. "Verjetno bomo vrh prenesli v sredino februarja, epidemija se zato podaljša vse do aprila," meni.

Število okužb se sicer povečuje po vsem svetu, je na vladni novinarski konferenci poudarila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ-ju Nuška Čakš Jager. Evropa in ZDA imajo največ primerov okužb na 100.000 prebivalcev, največ smrti zaradi covida pa imajo v Aziji. ECDC predvideva, da bo število okužb in število hospitalizacij še naraščalo.

57 odstotkov ljudi na svetu je po njenih besedah prejelo vsaj en odmerek cepiva proti covidu-19, približno 47 odstotkov pa je polno cepljenih. Med državami je sicer zaznati velik razpon v ravni precepljenosti. "Kot navaja WHO, je v Združenih arabskih emiratih precepljenost skoraj 99-odstotna, v revnejšem afriškem delu pa nekje med tremi in petimi odstotki, torej zelo nizka," je ponazorila.

Okužbam ne sledi povečanje števila mrtvih

V Sloveniji se prav tako povečuje število okužb, a k sreči temu ne sledi povečanje števila smrti. Viden je predvsem vzpon števila okužb med mladimi, starimi od 14 do 19 let, pa tudi v širši v starostni skupini od 15 do 45 let. "V največjem odstotku je izvor okužbe neznan ali pa je v domačem okolju," dodaja.

Med 10. in 16. januarjem so v Sloveniji potrdili 45.001 primer okužbe s koronavirusom. Epidemiologi so po besedah Čakš Jagrove prepoznali 60.205 stikov okuženih, od tega je bilo 51.283 visoko tveganih stikov. Ob tem po njenih besedah veliko okuženih ob epidemiološkem poizvedovanju še vedno ne želi povedati, s kom so bili v stiku.

Nekaj izbruhov okužb je tudi v domovih starejših, a na srečo večina okuženih bolezen preboleva blago, poleg tega je delež okuženih v domovih starejših v primerjavi s celotno populacijo majhen.

V šolah se je število okuženih močno povečalo, imajo pa po mnenju Nuške Čakš Jager v vzgojno-izobraževalnih zavodih dober nadzor nad okužbami.

Nejasnosti glede omikrona se razrešujejo

Kot je dejala, se nekatere nejasnosti glede koronavirusne različice omikron počasi razrešujejo. Tako je že znano, da je potek bolezni pri okužbi z omenjeno različico praviloma blažji. A Čakš Jager ob tem opozarja, da učinki množičnega zbolevanja na celotno populacijo, na rizične skupine in predhodno okužene še niso znani, s tem pa tudi ne, kakšne bodo v prihodnjih tednih obremenitve covidnih bolnišnic.

Okrnjena onkološka dejavnost

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana so prejšnji petek vzpostavili rdečo cono za hospitalizirane bolnike, pri katerih so potrdili okužbo z novim koronavirusom, trenutno obravnavajo tri. Ker je rdeča cona vzpostavljena na kirurškem oddelku, na inštitutu opozarjajo, da bodo primorani zmanjševati svojo onkološko dejavnost, so sporočili.

Kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, so bili "zaradi slabšanja epidemiološke situacije v državi in vse večje zasedenosti covidnih postelj na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in tudi v drugih covidnih bolnišnicah na onkološkem inštitutu prisiljeni v vzpostavitev rdeče cone" za svoje hospitalizirane bolnike, pri katerih so potrdili okužbo z novim koronavirusom".

Skladno s predhodnimi načrti so jo organizirali na kirurškem oddelku E1, zaradi česar so morali preseliti nekaj ambulant. V tem trenutku je že okrnjena kirurška dejavnost, ob večji odsotnosti zaposlenih in širjenju posteljnih zmogljivosti za covidne bolnike pa bodo najverjetneje okrnjene še druge dejavnosti.

"Situacijo bomo skrbno spremljali in sproti sprejemali potrebne ukrepe," so napovedali. Bolnike in njihove svojce ob tem pozivajo, naj v največji možni meri skrbijo zase in upoštevajo vse priporočene epidemiološke ukrepe.

V slovenskem združenju organizacij bolnikov z rakom Onko Net so glede zmanjševanja onkološke dejavnosti izrazili resno zaskrbljenost. "Kljub velikemu pritisku okužb z različico omikron novega koronavirusa odločevalce ponovno prosimo in pozivamo, da naj na vse načine podprejo zaposlene v zdravstvu, posebej v onkologiji, in jim omogočijo nemoteno zdravstveno obravnavo onkoloških bolnikov. Zamude in odpovedi namreč bolnikom z rakom pomembno poslabšujejo možnosti dobrih izidov zdravljenja in preživetja," so zapisali.

Ob tem so poudarili, da je obravnava bolnikov z rakom na onkološkem inštitutu v času pandemije zaradi velikih prizadevanj zaposlenih vseskozi potekala nemoteno. Od zaključka prvega vala epidemije covida-19 so tekoče izvajali tudi vse tri državne presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka, so pojasnili.