Cepiti bomo morali celotno človeštvo
Novi koronavirus bomo na dolgi rok lahko najbolje obvladali z učinkovitim cepivom, poudarja sintezni biolog Roman Jerala s Kemijskega inštituta. "Do cepiva moramo priti čim prej, saj so ogrožena številna človeška življenja. Zdaj kaže, da ga ne bo težko razviti." Proti koronavirusom namreč že obstajajo cepiva, ki jih uporabljamo v veterinarski medicini. Sicer niso primerna za ljudi, vendar kažejo, da je virus imunogen. Bolniki, ki prebolijo okužbo z novim koronavirusom, torej razvijejo protitelesa, ki nevtralizirajo njegovo delovanje. Kri bolnikov bi tudi lahko uporabili za zdravljenje.

V začetnih fazah preizkušanja je že več cepiv. Jerala opozarja na visoko raven previdnosti. "Z njim bomo cepili celotno človeško populacijo – od dojenčkov do starejših – zato mora biti cepivo absolutno varno!" Strokovnjaki se ukvarjajo tudi z vprašanjem, koliko časa bo trajala zaščita po cepljenju. Pri nekaterih cepivih doživljenjska, pri drugih, kot na primer proti gripi, pa zaščita ni tako dolgotrajna.

Prvo cepivo proti novemu koronavirusu pričakujemo že julija, nas z optimistično napovedjo opogumlja farmacevt Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo. "Idealno bi bilo, da cepivo dobimo pred oktobrom, ko pričakujemo drugi val epidemije."

Koliko že vemo o novem koronavirusu?

Novi koronavirus so poimenovali SARS-COV-2. Bolezen, ki jo povzroča pa covid-19. Znaki in simptomi obolenja so utrujenost, vročina, kašelj in občutek pomanjkanja zraka. Okužba pri približno 80 odstotkih okuženih poteka v lažji obliki; 20 odstotkov obolelih pa ima težji potek z zapleti. Novi koronavirus je zelo kužen in trdoživ, pravi virologinja Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo. Redno spremlja novosti in razmišlja, kaj bi nam lahko pomagalo zajeziti epidemijo. "Redke študije kažejo, da je pri novem koronavirusu največ prenosov z ljudi, ki nimajo simptomov okužbe ali pa so ti zelo mili. Jasno je tudi, da se virus ne prenaša le kapljično, ampak tudi preko aerosolov, saj lahko ostane v zraku več ur. Infektiven ostane tudi na nekaterih gladkih površinah, najdlje na plastiki, tudi do 72 ur."

Virus se je že spreminjal in se tudi še bo. Težko pa je napovedati, ali bo v mutirani obliki bolj ali manj nevaren ljudem. Profesorica Ravnikar meni, da bo ostal med nami še kar nekaj časa. Obenem opozarja, da je od znanosti odvisno, kako hitro bomo prišli do učinkovitega zdravila ali cepiva.

Kako nam lahko pomaga smrtonosnejši SARS?
Novi koronavirus in koronavirusna bolezen, ki jo povzroča covid-19, strokovnjaki velikokrat primerjajo s SARS-om, ki ga prav tako povzroča koronavirus. Med izbruhom na Kitajskem je v letih 2002 in 2003 v kar sedemnajstih državah zahteval skoraj 800 življenj, skupno pa je bilo okuženih preko 8000 ljudi. Morda prav v SARS-u tiči ključ do težko pričakovanega cepiva, razmišlja infektolog Andrej Trampuž s Klinike Charite v Berlinu. "Pred sedemnajstimi leti so že začeli razvijati cepivo za SARS. Razvoj je bil uspešen, vendar ga niso nadaljevali. Zdaj pa so raziskave pokazale, da bi prav to cepivo lahko odločilo boj proti tokratni epidemiji. Pričakujemo lahko, da bo na voljo v rekordnem času."

SARS smo izkoreninili, pojasnjuje profesor Jerala. "Že dva dni po razkritju genskega zapisa novega koronavirusa smo po zaslugi raziskav cepiva za SARS že lahko definirali obliko cepiva za covid-19." Pri tako imenovanem RNK-cepivu v celice vnesemo posamezne dele virusnega genetskega materiala. Celice nato sintetizirajo nekatere virusne proteine, ki sprožijo imunski odgovor in tvorbo ustreznih protiteles.

Kaj pa zdravilo?
Ker cepiva in zdravila proti okužbi z novim koronavirusom še ni, skušajo zdravniki najtežjim bolnikom pomagati z nekaterimi že znanimi zdravili, med katerimi so zdravila proti malariji, eboli, SARS-u, gripi in HIV-u. Še vedno ostajamo pri poskusnem zdravljenju, poudarja infektolog Janez Tomažič z Infekcijske klinike v Ljubljani. "Poznamo razmnoževalni krog virusa in vemo, da je najbolj občutljiv ob vstopu v celico. Že na Kitajskem so testirali zdravila, ki virusu preprečujejo vstop. Zdaj še ne vemo, ali k izboljšanju zdravstvenega stanja bolnikov prispeva zdravilo ali kar sam potek bolezni." Tomažič opozarja, da smo v kritičnem obdobju, ki bo odločilo o nadaljnjem razmahu epidemije.

V prvi fazi okužbe verjetno pomagata dve stari zdravili proti malariji, pravi Borut Štrukelj, ki čaka rezultate nekajmesečne študije znanstvenikov na Harvardu. "Zdravili blokirata razmnoževanje virusa. Predvidevamo, da so zato znaki in simptomi okužbe blažji." V Združenih državah Amerike preučujejo tudi možnost zdravljenja z zdravilom za ebolo. Novejši podatki pa kažejo, da lahko nastanek pljučnice zaradi okužbe z novim koronavirusom prepreči biološko zdravilo za zdravljenje revmatoidnega artritisa.

Stisnimo zobe in #ostanimodoma

Raziskovalci hitijo, vendar čas ni njihov zaveznik; novi koronavirus ogroža številna človeška življenja. Zato je zdaj pomembno, da širjenje virusa čim bolj upočasnimo, da bomo zdravi dočakali cepivo, opozarja Roman Jerala. "Če bomo uspeli širjenje virusa zaustaviti, bomo pridobili dovolj časa za razvoj cepiva. Če pa epidemije ne bomo obvladali, bo cepivo za veliko ljudi žal prišlo prepozno." Zdaj se torej splača stisniti zobe in spoštovati sprejete ukrepe za zajezitev epidemije.

Celotnemu pogovoru z omenjenimi strokovnjaki lahko prisluhnete v oddaji Intelekta: https://4d.rtvslo.si/arhiv/intelekta/174682319.