Ob 6.00 zjutraj so krenila vozila NIJZ-ja po državi, cepiva in vso potrebno opremo so razdeljevali po vseh zdravstvenih domovih, ki so bili zadolženi za cepljenje v domovih za starostnike, kjer so cepivo v resnici pričakovali z velikim veseljem, saj so prav ti starostniki v epidemiji, zlasti v drugem valu, nosili največje breme bolezni in umiranja, je poročal Radio Slovenija.

Sorodna novica "Bila bi presrečna, če bi vsi Zemljani imeli možnost, da bi bili cepljeni"

Med prvimi tremi je bil v domu starejših v Lenartu cepljen upokojeni mariborski nadškof Franc Kramberger, poleg njega pa Angelca Butenko na Fužinah in Jože Pelko v Rogaški Slatini. Butenkova še vedno deluje kot porotnica svetnica, po poklicu pa je bila višja svetovalka za kadrovske zadeve. Pelko je nekdanji direktor Steklarne Rogaška.

"Menim, da je pomembno, da oznanimo prve tri posameznike, že v prvi uri pa je bilo cepljenih kar veliko stanovalcev domov. To nas navdaja z veseljem in upanjem, da smo res na začetku konca te epidemije, ki nam kroji življenje v letošnjem letu," je v izjavi za javnost pred domom starejših na Fužinah v Ljubljani povedala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne. Tam so danes cepili 98 stanovalcev oziroma 46 odstotkov vseh. Covid-19 je prebolelo 33 odstotkov stanovalcev doma.

"Večina cepiva je namenjena stanovalcem domov, nekaj odmerkov pa tudi delavcem v domovih in najbolj ogroženim delavcem v bolnišnicah, ki imajo intenzivne enote za bolnike s covidom. Teh odmerkov je 550. Naslednjo pošiljko pričakujemo v četrtek ali petek," je še pojasnila.

"Splošno prebivalstvo bo za cepljenje prišlo na vrsto marca ali pozneje, mogoče pa že malo prej, če bosta odobreni cepivi drugih proizvajalcev. Starejši od 80 let, ki so doma, bi lahko na vrsto prišli proti koncu januarja," je dodala.

Vsi domovi za starejše so dobili toliko cepiva, kot je bilo interesa pri stanovalcih, za zaposlene pa v sorazmernem deležu.

Do konca julija cepljenih 1,2 milijona državljanov

Poleg oskrbovancev in nekaj zaposlenih v domovih se danes in jutri cepi tudi 550 zdravstvenih delavcev na intenzivnih terapijah v bolnišnicah. Konec prihodnjega tedna pričakujemo še eno pošiljko cepiva, tako bo do konca leta cepljenih dobrih 16.00 ljudi, med njimi najbolj izpostavljeni zaposleni v zdravstvu, da bi se lahko to čim prej vrnilo v normalne tirnice. Tako bo tudi še januarja, ko pridejo pošiljke – tedensko vsakič po 16.000 odmerkov. Konec januarja naj bi že prišli na vrsto kronični bolniki in starostniki, ki živijo v domačem okolju, ki pa jih je v resnici največ, ter nato druge kritične strukture.

Zdravi, mladi odrasli naj bi prišli na vrsto ne prej kot marca ali še pozneje, seveda pa je vse tudi odvisno od tega, kdaj bodo odobrena še druga cepiva. Vsi bodo namreč po treh tednih za polno učinkovitost cepiva prejeli še drugi odmerek. Vse bo lažje, ko se januarja pričakuje odobritev cepiva Moderne, pozneje še AstraZenece in Johnson&Johnsona.

Po načrtu in kolikor si je cepiva rezervirala Slovenija, naj bi se cepilo 1,2 milijona državljanov, to množično cepljenje naj bi se predvidoma izteklo do konca julija. Do tedaj pa bo virus še krožil med nami, zato se bomo morali preventivnih ukrepov še držati.

Cepijo lahko od 10 do 20 ljudi na uro

V Zdravstvenem domu Ljubljana so prejeli 1370 odmerkov cepiva za oskrbovance v domovih za upokojence, če ga bo kaj ostalo, bodo cepili tudi nekatere zaposlene. Cepijo lahko od 10 do 20 ljudi na uro. V vseh ljubljanskih domovih za upokojence se je cepljenje začelo približno ob istem času oziroma s kakšno uro ali dvema razlike.

V zdravstvenem domu Ptuj, ki je prejel 300 cepiv, pa so se organizirali tako, da so oblikovali tri cepilne ekipe.

Na Gorenjskem so dobili okoli 650 odmerkov cepiva za osem DSO-jev, ki so del osnovnega zdravstva. Več kot 45 zdravnikov in diplomiranih medicinskih sester pri cepljenju ni imelo težav. V kranjskem domu upokojencev, ki je največji na Gorenjskem, se je za cepljenje odločila večina še neokuženih stanovalcev, cepili so tudi tiste, ki so trenutno doma, je za Radio Slovenija poročala Aljana Jocif.

V UKC-ju Maribor so iz prve pošiljke prejeli 125 odmerkov cepiva in toliko zaposlenih so že tudi cepili. Interes za cepljenje je sicer izrazila približno tretjina zaposlenih, tretjina pa jih je okužbo že prebolela, so dodali na Radiu Slovenija.

Koliko oskrbovancev se je prijavilo za cepljenje, je sicer odvisno tudi od tega, koliko okužb so imeli v posameznih domovih. V kranjskem domu upokojencev se je denimo za cepljenje odločilo 95 odstotkov stanovalcev. Veliko manj zanimanja za cepljenje pa je med zaposlenimi v DSO-jih. V domu na Fužinah se jih je za zdaj za cepljenje prijavilo deset odstotkov.

Beović: Začetek cepljenja že letos je izjemen uspeh znanosti

Tudi v UKC-ju Ljubljana so začeli cepiti prve zaposlene, danes jih bodo cepili predvidoma 54 z najbolj izpostavljenih delovišč. Med prvimi sta bili predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc, ki upa, da je to začetek konca epidemije covida-19, in infektologinja Bojana Beović, ki v cepljenju že v letošnjem letu vidi izjemen uspeh znanosti.

"Ves čas epidemije pazim, da sem realna in da ne moremo biti ne preveč črnogledi niti preveč optimistični. Ampak danes pa moram reči, da sem navdušena, da smo že v letošnjem letu začeli cepljenje," je dejala Beovićeva, tudi vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje. Beovićeva je dogodek označila za izjemen uspeh znanosti in vsega človeštva. "Kot imamo izkušnje tudi v Sloveniji, je to epidemijo zelo zelo težko premagati z omejitvenimi ukrepi, na ta način se ne da živeti. Zato bomo zdržali še nekaj mesecev, medtem se bomo, tako mislim, uspešno cepili in epidemija bo samo še spomin, kako smo te čase preživeli," je prepričana.

Veseli jo, da se je lahko cepila, saj dela neposredno z bolniki, ki so lahko okuženi z novim koronavirusom. Prepričana je, da bo s tem zaščitila ne samo sebe, ampak tudi vse, s katerimi je v stiku. Sicer pa je cepljenje potekalo brez bolečin, je opisala svojo izkušnjo.

Beovićeva je bila tudi gostja oddaje Dnevnik, v katerem je dejala, da je cepljenje povsod po Sloveniji prvi dan potekalo zelo dobro in da je bilo izvedeno v celoti.

Dodala je: "Gre za velik mejnik v medicini. Cepivo nam bo povrnilo naše normalno življenje, saj vsi vemo, da je z vsemi temi ukrepi, če se jih še tako držimo in jih še tako razumemo, težko živeti. Cepivo je neprecenljiv korak naprej."

Prva se je v ljubljanskem kliničnem centru sicer cepila predstojnica ljubljanske klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Lejko Zupančeva. Kot je dejala po cepljenju, je to vesel dogodek. "Upam, da je to začetek konca epidemije," je dejala. Vsem, ki covida-19 še niso preboleli, svetuje, da čim prej izkažejo svoj interes.

Danes se je cepil tudi infektolog in predstojnik katedre za infekcijske bolezni in epidemiologijo na ljubljanski medicinski fakulteti Janez Tomažič. Cepljenje je pospremil z oznako "zgodovinsko" in se že med prejemom cepiva proti covidu-19 pošalil, da se že počuti "na tričetrt varnega". Prav tako se je cepila glavna medicinska sestra na infekcijski kliniki Jolanda Munih.

Janša: Pred nami je čas, ko je luč na koncu predora vse močnejša

"Začela se je zadnja tretjina spopada z epidemijo. Računamo, da bo 100-odstotno uspešna. Če ne bi bilo cepiva, bi po dosedanjih napovedih ob ukrepih zaprtja in omejevanja javnega življenja iz epidemije izšli enkrat aprila. Hkrati pa ne bi imeli nobenih zagotovil, da se epidemija ne bi ponovila. Pred nami je čas, ko je luč na koncu predora vse močnejša. Hkrati pa tudi občutljiv čas, ko je ponekod težje biti previden, saj marsikdo misli, da je zdaj vse končano. Ni še vse končano, vemo pa približno, kdaj bomo zmagali. Do takrat je treba ohraniti trezno glavo, kombinirati nove možnosti, ki jih prinaša cepivo, s hitrimi testi omogočati vsaj delne sprostitve, žal pa tudi kombinirati ukrepe, ki smo jih za zaustavljanje epidemije poznali doslej. Vemo pa, kdaj bomo zmagali in kombinirali nove možnosti, ki jih prinaša cepivo, s hitrimi testi pa omogočali vsaj delne sprostitve po novem letu," je napovedal premier Janez Janša in med drugim dodal, da so delitev cepiva in usklajeni roki cepljenja eden izmed vzrokov za obstoj Evropske unije.

Če bodo napovedi glede dobave obstoječih cepiv in odobritve novih vsaj približno realne, računamo, da bo samo zaradi cepljenja proti koncu februarja možno sproščati številne ukrepe, na primer promet čez meje v EU-ju. Bo pa treba na zunanjih mejah ohraniti omejitve, je pojasnil. Hkrati je poudaril, da je "naša dolžnost, da del količin cepiva, ki smo ga rezervirali v EU-ju, potem ko bomo iz najhujšega, namenimo za druge", predvsem za soseščino, ker je to ne le vprašanje solidarnosti, ampak tudi našega interesa.

"V zadnjih 15 letih v domove nismo veliko vlagali"

Ob začetku cepljenja najranljivejših v domovih za starejše je predsednik vlade dejal, da je bil spopad z epidemijo pri nas dodatno otežen, ker v oskrbo starejših v zadnjih 15 letih prav veliko nismo vlagali. Po njegovih besedah je zato nauk za prihodnje, da je treba javna sredstva usmerjati tja, kjer so najbolj potrebna. Če bi bile kapacitete večje, standard višji, bi bile žrtve epidemije v tem sektorju bistveno manjše, je ocenil in napovedal, da bo vlada naredila vse, da bodo prihodnja vlaganja v oskrbo starejših bistveno večja. Zato so zagotovili tudi velik del sredstev iz evropskih skladov za prihodnja leta, računajo pa tudi na velik posluh lokalnih skupnosti.

Sam se bo cepil takoj, ko bo na vrsti. A dokler je v državi nekaj tisoč odmerkov cepiva, je cepljenje velik privilegij, zato je prav, da se pri cepljenju upošteva vrstni red, kot ga je soglasno določila stroka, ne le pri nas, ampak v celotnem EU-ju. Prihod cepiva v Slovenijo, v Evropo, v tej prvi fazi za vse članice EU-ja, ne glede na velikost, je označil za velik uspeh zahodne znanosti in kot potrditev razlogov za obstoj EU-ja.

Delitev cepiva, roki, celotna logistika so bili usklajeni na zadnji seji evropskega sveta in vesel je, da se ta dogovor spoštuje. Pri tem je Janša poudaril, da je cepivo, ki smo ga začeli uporabljati, pa tudi cepivo, ki bo odobreno na začetku januarja, rezultat naporov znanosti in tudi odločevalcev v Evropi, deloma v Ameriki.

"Ko gre za tako pomembne stvari, od katerih je odvisno življenje, ne gre le za to, kdo bo prvi, gre tudi za to, kdo bo varen, gre tudi za to, komu zaupamo, in gre seveda tudi za to, da se ob uporabi cepiva ali kakršnih koli podobnih posegih uporabljajo tudi visoki etični standardi," je poudaril predsednik vlade. "Vse to je še vedno EU, vse to je še vedno zahodna civilizacija in tega se je treba zavedati ob različnih izzivih, pred katerimi bomo v prihodnje," je še poudaril.

Glede doseganja želene precepljenosti prebivalstva je Janša prepričan, da je pripravljenost za cepljenje v Sloveniji razmeroma velika. "Pomembno je, da je velika tudi v teh najbolj izpostavljenih kategorijah. Verjamem, da bo po tem, ko bodo učinki cepiva neposredno vidni v okolici, kjer živimo, ta pripravljenost še bistveno večja, kot je trenutno. To nima veze s takšnim ali drugačnim političnim prepričanjem, ampak gre preprosto za vprašanje zdravega razuma in seveda zaupanja v znanost, kjer pa sem prepričan, da smo Slovenci med bolj racionalnimi narodi," je dejal.

Janša je sicer dopoldne obiskal Dom Danice Vogrinec v Mariboru in nato še UKC Maribor.

Celotno izjavo Janeza Janše si lahko ogledate v spodnjem videoposnetku.

Cigler Kralj: Kramberger se je izpostavil, da povabi državljane

"Danes je izjemen in vesel dan, ki nam prinaša novo upanje v tem prazničnem času," je ob začetku cepljenja dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki je obiskal dom v Lenartu.

Po ministrovih besedah se je bil nadškof Kramberger pripravljen izpostaviti, da "povabi in nagovori vse druge državljanke in državljane, da se cepimo in s tem zaščitimo predvsem svoje bližnje, najranljivejše, starejše in tudi sebe".

V Lenartu so prejeli 150 odmerkov cepiva. Direktor doma Zlatko Gričnik je povedal, da bodo skupno cepili približno 90 stanovalcev in približno 35 zaposlenih. "Interes je izrazilo skupno 150 stanovalcev in zaposlenih," je dejal.

Cepljenje za vzpostavitev normalnega življenja

Generalni direktor UKC-ja Ljubljana Janez Poklukar je začetek cepljenja proti covidu-19 označil kot neverjetno medgeneracijsko povezanost, saj bomo cepivo najprej namenili najbolj ogroženim skupinam, to so stanovalci domov za starejše in zdravstveni delavci v prvih vrstah. Prve zaposlene v osrednji slovenski bolnišnici bodo sicer cepili v nedeljo popoldne.

"Povezani v istem cilju bomo zmogli tudi epidemijo. Zato je pomembno, da združeni v čim večjem številu pristopimo k cepljenju in na ta način presežemo naše glavne ovire, ki nam jih zadaja epidemija. Tudi s cepljenjem bomo dosegli, da čim prej vzpostavimo normalno delovanje šol, javnega prometa, javnega življenja, gospodarstva in celotne slovenske družbe," je pozval Poklukar.

Cepivo izredno pomembno darilo za domove starejših

Znanost nam je v rekordnem času dala to, kar smo si vsi želeli. Dobili smo čudežno darilo – cepivo, ki odpira novo upanje, da se vrnemo tja, kjer smo nekoč bili, je v Rogaški Slatini dejal direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek.

Krek, ki je ob začetku cepljenja proti covidu-19 obiskal Pegazov dom starejših v Rogaški Slatini, je v izjavi za javnost izrazil upanje, da se bomo tako rešili težkih oblik covida-19 in ohranili nešteta človeška življenja.

Po njegovih besedah je cepivo izredno pomembno darilo za domove starejših, kjer je virus neusmiljeno pobiral življenja. "Cepivo zmanjšuje posledice obolenj že v prvih desetih dneh po prejemu prvega cepilnega odmerka. Kljub temu je treba še naprej spoštovati vse predpisane epidemiološke ukrepe, ki so v veljavi. Cepivo je le dodaten ukrep," je dejal Krek.

Napovedal je, da bodo prebivalstvo cepili postopno glede na razpoložljive količine cepiva, najprej najbolj ogrožene, potem pa bodo sledile skupine, ki jih bodo postopoma vpeljali v cepilni sistem.

Krek je izrazil zaskrbljenost, da se je doslej za cepljenje odločilo zelo malo zaposlenih v domovih starejših, kjer je zaposlenih 12.000 ljudi, od tega je 3000 okuženih.

Postregel je tudi s podatkom, da je bilo v domovih starejših doslej okuženih 9000 oskrbovancev, od tega pa jih je 14 odstotkov umrlo. Vsak dan imamo avtobus umrlih, je opozoril in dodal, da če se ne bomo cepili, bomo še leto ali celo več let živeli, kot živimo trenutno.

Direktorica Pegazovega doma Kristina Kampuš je dejala, da bodo danes cepili 72 stanovalcev. Če bo cepiva dovolj, bodo cepili tudi pet zaposlenih. Trenutno je v domu od skupno 130 stanovalcev okuženih 28, od 75 zaposlenih pa je okuženih 17.