"Glede na to, da prihaja res veliko cepiva, mislim, da nima smisla več zadrževati te bariere, ne glede na to, da vsi nad 50. letom starosti še niso cepljeni," je dejala. Če bi se cepljenje odprlo za vse, pa bi bilo po njenem mnenju prav, da bi se odprlo "za vse z vsemi cepivi".

Na vprašanje, ali je to že predlog svetovalne skupine, je odvrnila, da posebej sicer ne, saj se skupina bolj ukvarja z neposredno strokovnimi vprašanji, denimo o primernosti določenih cepiv za neko starostno skupino, o vprašanju cepljenja prebolevnikov z enim odmerkom in podobno. Če bi jih povprašali o takšni možnosti, pa se bo svetovalna skupina sestala in po svojih močeh odgovorila tudi na to.

Ob tem se je Beovićeva odzvala na nekatere nedoslednosti pri cepljenju po starostnih skupinah. Pojasnila je, da so v osnovi želeli zaščititi najbolj ranljive. To je po njenem mnenju imelo kar dober vpliv na stanje v bolnišnicah in na število smrti covidnih bolnikov. "Zdaj pa smo v vmesni fazi, ko imamo posamezne občine, ki nimajo veliko starejših ljudi ali pa ti odpovedujejo, potem pa cepijo mlajše," je pojasnila.

Tako se cepivo čim prej porabi in tudi nekateri mlajši so za cepljenje zainteresirani. Zato prihaja do nekaterih neenakosti in bi bilo po njenem mnenju smiselno, da se cepljenje odpre za vse zainteresirane, in teh je v Sloveniji po zadnjih anketah vse več, je dejala Beovićeva.

Pri tem bi bilo s pomočjo skupne aplikacije za cepljenje, ki bi veljala za vso državo, mogoče vzpostaviti podoben sistem kot pri napotnicah, ki jo je mogoče uveljavljati kjer koli, kjer bi prišli prej na vrsto. Takšna aplikacija naj bi bila pripravljena že v kakšnem tednu.

Kakšna bo precepljenost do sredine junije, je "odvisno od vseh nas"

Ali bo do 15. junija precepljenost dejansko dosegla 60 odstotkov, je po njenih besedah "odvisno od vseh nas". Sama meni, da bi si vsakdo moral postaviti vprašanje, kako hitro bo prišel do cepiva, in ne tega, ali se sploh cepiti oz. s katerim cepivom se cepiti. S 60-odstotno precepljenostjo prebivalstva si namreč po njenih besedah "lahko privoščimo bistveno drugačno življenje v državi".

Dolgoročno pa so se že pojavile ideje, da bi šlo za podobno cepljenje kot pri gripi, torej vsako leto, je med drugim povedala Beovićeva. Serološki testi namreč vsaj za zdaj niso dovolj zanesljivi, da bi z njimi ugotavljali, ali je nekdo prebolel in je imun oziroma koliko mu pomaga cepljenje. Pri tem je izrazila upanje, da bi takšne teste lahko dobili v nekaj mesecih.

Spregovorila pa je tudi o še neporabljenih odmerkih cepiva AstraZenece. Kot je dejala, je določeno škodo tu naredila globalizacija. "Danes se ve za vsak posamezen hud neželeni dogodek, ki se zgodi v povezavi z določenim cepivom ali zdravilom," je opozorila. Ker te informacije krožijo, pa dajejo vtis, da je cepivo problematično, čeprav gre v svetovnem merilu za nekaj 100 ljudi, pri katerih se je hud neželeni dogodek zgodil.

Zaščita pri tem cepivu sicer nastopi po treh tednih in je kar zelo dobra, zlasti v smislu zaščite pred hudim potekom bolezni, medtem ko je zaščita pred okužbo okoli 60-odstotna, je med drugim povedala Beovićeva, sicer tudi predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.

Delež pozitivnih izvidov 22,2-odstoten

V ponedeljek je bilo sicer po 4024 opravljenih PCR-testih potrjenih 894 okužb. Delež pozitivnih izvidov je znašal 22,2 odstotka. Po podatkih NIJZ-ja je s prvim odmerkom v Sloveniji cepljenih več kot 430 tisoč ljudi, z dvema pa nekaj manj kot 217 tisoč ljudi.

Ob 4024 PCR-testih, ki so potrdili 894 okužb, je bilo opravljenih še 44.775 hitrih antigenskih testov. Tisti, ki so prejeli pozitiven izvid, so bili napoteni še na PCR-testiranje.

Po zadnjih podatkih vlade je v slovenskih bolnišnicah hospitaliziranih 584 bolnikov s covidom-19, kar je 24 manj kot dan pred tem. Na oddelkih za intenzivno nego se zdravi 143 bolnikov, štirje manj. Iz bolnišnic je bilo odpuščenih 74 ljudi, na novo je bilo sprejetih 54 bolnikov.

V ponedeljek so umrli štirje bolniki s covidom-19.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov okužbe se je s 661 zvišalo na 675. "To pomeni, da smo se od doseganja enega od pogojev za prehod v rumeno fazo žal vnovič oddaljili," je na dopoldanski tiskovni konferenci dejala vladna govorka Maja Bratuša. Merilo povprečnega števila okužb v sedmih dneh je za prehod v rumeno fazo namreč postavljeno pri 600.

Za izpolnitev drugega pogoja za prehod v rumeno fazo na ravni države se mora zasedenost bolniških postelj na covidnih oddelkih spustiti pod 500.

Upad okužb med starejšimi, v zadnjem tednu samo štiri okužbe v DSO-jih

Kot je na novinarski konferenci povedala namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ-ju Nuška Čakš Jager, število potrjenih primerov v Sloveniji na 100 tisoč prebivalcev v zadnjih 14 dneh znaša 457, kar državo uvršča rahlo nad evropsko povprečje. "Najverjetnejši viri okužb pa ostajajo enaki kot v preteklosti," je dejala Čakš Jager in dodala, da se večina ljudi okuži v skupnem gospodinjstvu ali družini. Delež pozitivnih okužb se je ob tem ponovno nekoliko dvignil in niha med 14 in 25 odstotki. V zadnjem sedemdnevnem povprečju števila okužb po statističnih regijah imajo najvišji odstotek osrednjeslovenska, podravska in savinjska regija.

Sorodna novica Začenja se cepljenje starejših od 50 let in zaposlenih v kritični infrastrukturi

"Število okužb po starostnih skupinah kaže, da smo s cepljenjem najstarejših starostnih skupin naredili veliko. Zaznavamo velik upad obolelih v starostnih skupinah nad 65 let," je dejala Nuška Čakš Jager. Po njenih navedbah je izjemno malo obolelih tudi med oskrbovanci domov za starejše (DSO), prav tako je močno upadlo število smrti med starostniki in oskrbovanci DSO-jev.

"V DSO-jih v zadnjem tednu skorajda ni bilo primerov okužb. Tudi v treh DSO-jih, kjer smo pred tedni imeli večji porast okužb, vendar ne močno obolelih, v tem tednu ni bilo novih primerov. V zadnjem tednu so bili štirje primeri okužb v različnih DSO-jih," je navedla Čakš Jager.

Ob tem je dodala, da narašča število obolelih v starostnih skupinah med 15. in 24. letom ter od 35 do 44 let. "Zato je pomembno, da se cepljenje nadaljuje in razširi na celotno prebivalstvo," je pozvala. Večjih sprememb pri otrocih in mladostnikih pri okužbah po njenih navedbah ni, pri pedagoškem kadru pa se že vidi upad okužb, kar je posledica cepljenja. "To je že drugi dokaz, da se cepljenje v rizičnih populacijah in izpostavljenih skupinah obrestuje," je dejala namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni.

Z dvema odmerkoma cepljenih okoli 10 odstotkov prebivalcev

"Hitreje kot cepimo, hitreje bomo prešli v rumeno in pozneje tudi v zeleno fazo in hitreje se bo stanje vsaj približno normaliziralo, o tem ni nobenega dvoma," je ob tem dejal Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan. Epidemija se počasi umirja, smo v fazi rahlega upadanja, rumeno bi lahko dosegli v drugi polovici maja, napovedujejo na Institutu Jožef Stefan.

Po podatkih NIJZ-ja je s prvim odmerkom v Sloveniji cepljenih 430.938 ljudi, z dvema pa 216.820 ljudi. V tem trenutku je tako okoli 10 odstotkov prebivalstva cepljenega z dvema odmerkoma in okoli 20 odstotkov z enim odmerkom. Predsednik vlade Janez Janša je napovedal, da bi lahko ob napovedih količin dobavljenih cepiv, ki so za prihodnje tedne precej optimistične, precepljenost, ki uspešno ustavlja epidemijo, dosegli sredi junija.

Soustanovitelj sledilnika za covid-19 Luka Renko ob tem opozarja, da se je cepljenje v starostnih kategorijah nad 70 let ustavilo že pri okoli 50- do 60-odstotni precepljenosti. To pa je premalo, da bi epidemijo lahko ustavili samo na podlagi cepljenja. "Za to, da se ustavi epidemija, ki ima faktor r 3, bi morali imeti skoraj 70-odstotno precepljenost. Ker pa se cepijo samo odrasli, moramo to upoštevati, in bi morali imeti 85-odstotno precepljenost med odraslo populacijo," je Renko povedal za Radio Slovenija.

Kot je poročala novinarka Urška Valjavec, je najmanj cepljenih starejših oseb v pomurski regiji, najboljša pa je precepljenost starejših v zahodnem delu države. "Trenutni tempo je gotovo še prepočasen. Nimam sicer zadnjih izračunov, a če ne bomo podvojili ali potrojili števila cepljenih na teden, potem bo to trajalo še do konca leta," opozarja Renko.

Ob večjih količinah cepiva predvidena pospešitev cepljenja

Na vladni dopoldanski novinarski konferenci je sodelovala tudi vodja programa zdravstvene nege in koordinatorica cepljenja v Cepilnem centru ZD-ja Celje Doroteja Štruc. Cepljenje v Celju poteka v dvorani Golovec od ponedeljka do petka, občasno tudi ob sobotah. "V povprečju dnevno pocepimo od 600 do 700 oseb. Vse osebe, starejše od 65 let, smo že poklicali na cepljenje, po novem pa vabimo vse osebe tudi z novim sistemom na SMS-naročanje, ki bo olajšalo naše delo," je povedala koordinatorica.

Do zdaj so v ZD-ju Celje s prvim odmerkom cepili 9065 oseb, z drugim odmerkom pa 6200 oseb, vsega skupaj torej 15.626 oseb. "Ta teden začnemo cepljenje vseh starejših od 50 let ter drugih mlajših kroničnih bolnikov in zaposlenih v kritični infrastrukturi. V naslednjem tednu pa pričakujemo prva cepljenja s cepivom podjetja Johnson in Johnson," je napovedala Doroteja Štruc.

Ker v naslednjih tednih pričakujejo več cepiva, bodo povečali tudi število opravljenih cepljenj, za kar bodo v Celju vzpostavili tudi štiri nova cepilna mesta. Kot je dejala koordinatorica cepljenja, bi bili ob tem veseli vsakršne kadrovske pomoči, zato druge ustanove prosijo, da svoj zdravstveni kader preusmerijo v cepilne centre.