Potem ko je iz Bruslja najprej prišlo sporočilo, da so predstavniki AstraZenece udeležbo odpovedali, je podjetje to pozneje zanikalo. "Potrdimo lahko, da nismo odpovedali udeležbe, pozneje danes se bomo udeležili sestanka s predstavniki EU-ja," je sporočila tiskovna predstavnica podjetja.
Predstavniki Evropske komisije in držav članic so se v okviru odbora s predstavniki britansko-švedskega podjetja dvakrat sešli že v ponedeljek.
Strani poskušata rešiti spor, ki je nastal, ko je AstraZeneca prejšnji konec tedna napovedala, da bo v prvem četrtletju EU-ju dobavila manj cepiva od dogovorjenega. Kot razlog podjetje navaja težave s proizvodnimi zmogljivostmi.
Do konca marca naj bi AstraZeneca EU-ju, s katero je podpisala pogodbo avgusta lani, glede na prvotne načrte dobavila 80 milijonov odmerkov cepiva, zdaj pa naj bi bilo tega za približno 60 odstotkov manj.
EU želi "prave razloge"
Viri pri komisiji izpostavljajo, da od AstraZenece pričakujejo jasen načrt dobave v prihodnjih mesecih in da želijo izvedeti "prave razloge" za pomanjkanje odmerkov.
Za EU je po navedbah virov nesprejemljivo, da se je naročilo zmanjšalo na četrtino. Razočaranje je veliko še zlasti zato, ker je bilo cepivo AstraZenece načrtovano kot prva in množična nabava v prvem četrtletju, pojasnjujejo v Bruslju.
Podjetje je komisiji sporočilo, da imajo težave v eni od štirih tovarn v Evropi, na kar v Bruslju odgovarjajo, da pričakujejo dobavo iz preostalih treh tovarn, tudi iz tistih v Združenem kraljestvu. Dve tovarni sta v Združenem kraljestvu, ena je v Belgiji, ena pa v Nemčiji, so pojasnili. Ključno za EU je, da je cepivo proizvedeno v Evropi.
EU je po navedbah virov AstraZeneci namenil 336 milijonov evrov podpore pri zagotavljanju proizvodnje cepiv. Vsega tega denarja Unija sicer še ni izplačala. To finančno podporo za proizvodnjo nato podjetje odšteje pri ceni za cepivo.
V komisiji sicer od AstraZenece pričakujejo, da privoli v javno objavo pogodbe.
AstraZeneca se brani pred očitki
Direktor britansko-švedske multinacionalke AstraZeneca Pascal Soriot je za italijanski časopis La Repubblica izjavil, da je bila pogodba z Združenim kraljestvom podpisana tri mesece pred EU-jem, ki da je zavlačeval z odločitvijo. To naj bi bil tudi razlog, da proizvodnja cepiva proti covidu-19 ne more biti tako hitra.
Soriot je pojasnil, da so imeli začetne težave pri dobavi tudi na Otoku, vendar so imeli za prilagoditve tri mesece časa. "Pri dobavi cepiva EU-ju pa so dva meseca za tem, kjer so želeli biti (...), a se trudijo 24 ur na dan, da bi izboljšali proizvodnjo," poroča BBC.
Podjetje se je zavezalo, da ne bo kovalo dobička
Ob tem je ostro zanikal, da bi cepivo, namenjeno Evropejcem, podjetje prodajalo drugam za višjo ceno. "Bi rad, da bi bili boljši? Seveda. Vendar, veste, če bi izvedli dostavo februarja, kot smo načrtovali, to ni majhna pošiljka. Evropi bomo dostavili na milijone odmerkov cepiva, kar ni malo."
Podjetje AstraZeneca, ki je pri razvoju cepiva združilo moči z oxfordsko univerzo, se je zavezalo, da v času pandemije s prodajo cepiva ne bo kovalo dobička. Cepivo naj bi na svetu dosegalo ceno med tremi in štirimi dolarji, odvisno od stroškov lokalne verige dobave. Povedal je še, da AstraZeneca z oxfordsko univerzo razvija tudi cepivo, ki bi bilo ciljno usmerjeno proti bolj nalezljivi južnoafriški različici novega koronavirusa.
EMA naj bi cepivo AstraZeneca potrdila do konca meseca
Cepivo AstraZenece se že uporablja v Združenem kraljestvu, v EU-pa ju še ni bilo uradno odobreno. Evropska agencija za zdravila (EMA) naj bi zeleno luč prižgala še konec tega meseca. EU-ju naj bi po pogodbi, podpisani že avgusta lani, dostavili 300 milijonov odmerkov cepiv, z možnostjo, da bi bilo teh še 100 milijonov več.
Bruselj je upal, da bo po odobritvi cepiva podjetje AstraZeneca 80 milijonov odmerkov cepiv 27 državam članicam EU-ja dostavila do konca marca.
Zamuja tudi dostava cepiv podjetij Pfeizer in BioNTech
EU je med drugim naročil 600 milijonov odmerkov cepiva podjetij Pfeizer in BioNTech, ki je že v uporabi. A je prejšnji teden je nastala zamuda pri dostavi, saj so morali povečati zmogljivosti v proizvodnji v Belgiji.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF), ki poteka digitalno, opozorila, da je Evropa vlagala v razvoj prvega cepiva proti covidu-19, "zato ga morajo zdaj podjetja dostaviti. Morajo spoštovati svojo zavezo."
Von der Leynova je Pfeizerju in BioNTechu napovedala zaostritev nadzora nad izvozom cepiv iz EU-ja. Pogovori se bodo nadaljevali danes.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje