O trajanju zaščite po cepljenju proti covidu-19 je 20. septembra razpravljala posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ-ju in sklenila, "da trajanje zaščite po cepljenju velja neomejeno, dokler ne bodo znana nova dejstva in bo jasno, kdaj je potreben poživitveni odmerek", so navedli na vladi. Zato je vlada sklenila, da se v odloku o izjemah od karantene na domu po visokotveganem stiku "črta obdobje trajanja vzpostavitve zaščite po cepljenju proti covidu-19, ki je bilo določeno na devet mesecev".

Vlada je poleg tega odločila, da se preostale dobave cepiva Vaxzevria, proizvajalca AstraZeneca, ki jih je Slovenija naročila na podlagi skupnega evropskega javnega naročila in še niso bile dobavljene – to je predvidoma 578.336 odmerkov –, donira v program Covax.

Ministrstvo o potrdilu po cepljenju z Janssenom: Potrdilo izkazuje zgolj dejstvo, da so cepljeni.

NIJZ je medtem že drugič pozval vlado, naj pogoj PCT v primeru cepljenja s cepivom Janssen začne veljati 14 dni po cepljenju. Z ministrstva za zdravje so odgovorili, da odlok ne določa, kdaj je vzpostavljena zaščita s cepljenjem, ampak samo, kdaj ima nekdo veljavno potrdilo.

"Dejstvo je, da oseba takoj po prejemu cepiva še nima vzpostavljene zaščite in je mogoče, da se okuži z novim koronavirusom, vendar takšna možnost okužbe obstaja tudi pri vseh preostalih, polno cepljenih, ko imajo že vzpostavljeno zaščito s cepljenjem, prebolevnikih in tudi tistih, ki imajo veljaven hitri ali PCR-test, saj je določeno, da je veljavnost testa 48 oz. 72 ur," so v odgovoru na poziv zapisali na zdravstvenem ministrstvu.

Ob tem so opozorili, da za vsa cepljenja, ne samo po cepljenju proti covidu-19, posamezniki pridobijo potrdilo o cepljenju takoj po prejemu cepiva. To pa še ne pomeni, kot so navedli, da so zaščiteni s cepljenjem. "Če bi sledili priporočilu NIJZ-ja, potem izvajalci cepljenja ne bi smeli izdajati potrdil o cepljenju, dokler ni vzpostavljena zaščita s cepljenjem skladno z navodili proizvajalca cepiva," so navedli.

Dodali so tudi, da je izpolnjevanje pogoja cepljenja mogoče izkazovati tudi z običajnim pisnim potrdilom o cepljenju in ne samo z digitalnim covidnim potrdilom. Ob upoštevanju predloga NIJZ-ja bi breme preverjanja, če je zaščita že vzpostavljena, "preložilo na posameznike, ki pa niso zdravstveni delavci ali sodelavci in nimajo ustreznega strokovnega znanja".

Neupoštevani predlogi NIJZ-ja

Vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ-ju in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je v četrtek pojasnila, da so v posvetovalni skupini takoj, ko je vlada sprejela odlok, po katerem je pogoj PCT izpolnjen nemudoma po cepljenju z vsemi potrebnimi odmerki proti covidu-19, podali mnenje o strokovni neustreznosti takšne odločitve. "Še vedno je naše stališče enako, ministrstvo je s tem seznanjeno. Kaj se bo zgodilo, pa je težko reči," je pojasnila Beović.

Po smrti dvajsetletnice, pri kateri sumijo na zaplet po cepljenju s cepivom Janssen, se pojavljajo vprašanja o tem, ali bi morali pristojni cepljenje s cepivom Janssen prekiniti oziroma za določene starostne skupine omejiti že pred tragičnim dogodkom.

Med drugim so člani iniciative Forum za demokracijo pretekli teden v pisni izjavi vladi očitali, da je z odlokom o načinu izpolnjevanja pogoja PCT "preusmerjala ljudi k cepljenju s cepivom Janssen". "Državljani so verjeli, da so s potrdilom o izpolnjevanju pogoja PCT zaščiteni, čeprav bi se morali 14 dni še vedno testirati in ob stiku z okuženo osebo oditi v karanteno," so opozorili.

Zdravniško zbornico in komisijo za medicinsko etiko so člani foruma zato pozvali, naj raziščeta vlogo posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ-ju pri nastajanju in sprejemanju po njihovi oceni spornega odloka.

Vlada ni uslišala posvetovalne skupine

Beović je v četrtek poudarila, da bi se tudi ob začetku veljavnosti pogoja PCT sedem oziroma 14 dni po polnem cepljenju ljudje najverjetneje v večji meri odločali za cepivo Janssen, saj bi tudi v tem primeru pogoj PCT dosegli veliko prej, kot če bi se cepili s cepivi Pfizerja, Moderne ali AstraZenece, pri katerih se cepi z dvema odmerkoma.

Vlada je 27. avgusta spremenila odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe s koronavirusom tako, da pogoj cepljenosti nemudoma izpolni vsak, ki je polno cepljen. Na izpolnjevanje pogoja PCT torej ni treba več čakati še teden ali dva po polnem cepljenju, kot je bilo v veljavi dotlej. Za cepivo AstraZenece je tak režim začel veljati s 14-dnevnim zamikom. Najhitreje tako oseba pogoj cepljenja izpolni pri cepljenju s cepivom Janssen, pri katerem je status polno cepljene osebe dosežen že po enem odmerku cepiva.

Posvetovalna skupina za cepljenje je 31. avgusta na sestanku oblikovala predlog, naj vlada v ustreznem odloku dopolni, da se zaščita po drugem odmerku cepiva podjetja Pfizer vzpostavi po sedmih dneh od polnega cepljenja, pri preostalih cepivih pa po 14 dneh od polnega cepljenja, torej tudi pri cepivu Janssen. Vlada predlogu ni sledila.

NIJZ proti nabavi dodatnih količin cepiva Janssen

Na NIJZ-ju so tudi pojasnili, da so epidemiologi vladi odsvetovali, naj od Madžarske kupi 100.000 odmerkov cepiva. Sredi septembra je namreč zaradi proizvodnih in logističnih težav proizvajalca v Evropi začelo primanjkovati cepiva Janssen, v Sloveniji pa je bilo povpraševanje po tem cepivu večje od razpoložljivih količin.

Ministrstvo za zdravje je zato NIJZ zaprosilo za mnenje v povezavi z dodatnim nakupom Janssena od Madžarske. "V mnenju smo izrazili zaskrbljenost glede nižje učinkovitosti cepiva Janssen, o kateri so že poročali iz nekaterih držav (Francija, Avstrija). Predlagali smo, da se cepljenje prednostno opravlja z mRNK-cepivi, in poudarili, da je iz javnozdravstvenega vidika bolje, da se povpraševanje po cepivu Janssen preusmeri na cepiva mRNK," so navedli.

Poziv komisije za medicinsko etiko

Komisija za medicinsko etiko poziva, naj se javnosti na razumljiv način pojasni, v čem se tako po učinku kot po stranskih učinkih med seboj razlikujejo cepiva proti covidu-19 različnih proizvajalcev in katera so za posamezne populacijske skupine najprimernejša. "Korist cepljenja naj bo izkazano višja od morebitnih sopojavov. Ti naj se spremljajo, njihova pojavnost pa naj se s sprotnimi korektivnimi ukrepi kolikor mogoče omejuje," poudarjajo v komisiji. Dodajajo, da naj bo javnost tako o koristih kot stranskih učinkih cepljenja obveščena sproti.

V primeru kršenja strokovnih priporočil in etičnih načel naj pristojna in pooblaščena stroka po mnenju komisije prouči tako vzroke kot posledice neustreznega ravnanja in sprejme ukrepe, ki naj preprečijo njegove ponovitve, še menijo v komisiji.

V četrtek potrjenih 1100 okužb, umrlo pet bolnikov

Po opravljenih 5139 PCR-testih na okužbo z novim koronavirusom je bilo v četrtek potrjenih 1100 okužb. Pozitivnih je bilo 21,4 odstotka testov. Opravljenih je bilo tudi 20.942 hitrih testov.

Po oceni NIJZ-ja je v državi 11.707 aktivnih primerov okužbe. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov, ki se je v primerjavi z dnevom prej zvišalo za 37, trenutno znaša 848. V zadnjih 14 dneh so potrdili 552 okužb na 100.000 prebivalcev, kar je za šest več kot dan prej.

V bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravijo 403 bolniki, 116 jih potrebuje intenzivno nego. S covidom-19 je umrlo pet bolnikov.

Izogibanje PCR-testom po pozitivnih hitrih testih

Pozitivni hitri testi na okužbo z novim koronavirusom se od sredine februarja potrjujejo še s PCR-testom. Do konca septembra je bilo opravljenih 5,6 milijona hitrih testov, do konca avgusta je pri 32.205 ljudeh test pokazal pozitiven rezultat.

Podatki, ki jih je objavil NIJZ, kažejo, da se od februarja do konca septembra 4387 oz. 13,6 odstotka tistih, ki so bili pozitivni na hitrem testu, ni udeležilo testiranja s PCR-testom.

Glede na podatke o pozitivni napovedni vrednosti hitrih antigenskih testov Marko Kern iz sledilnika covid-19 predvideva, da bi bila okužba med temi skoraj 4400 ljudmi dejansko potrjena s PCR-testi pri okoli 3300 posameznikih. Za njih ni bila odrejena izolacija, zato so lahko neovirano širili okužbo. Prav tako epidemiologi niso mogli okužbe obravnavati ali iskati visokotveganih stikov.

Globa za kršitev je od 400 do 4000 evrov, dobil je ni še nihče.

Številčnosti tistih, ki kljub pozitivnemu hitremu testu ne gredo na PCR-testiranje, so se očitno začeli zavedati tudi na ministrstvu za zdravje.

Vlada je namreč sredi septembra v odlok dodala določbo, da se mora pozitivni na hitrem testu udeležiti tudi testiranja s PCR-testom, se umakniti v samoizolacijo in upoštevati druga navodila NIJZ-ja.

Inšpektorat je doslej obravnaval eno prijavo, ki se je nanašala na domnevno zavračanje testiranja s PCR-testom po pozitivnem rezultatu na hitrem testu. Nepravilnosti v tem postopku niso ugotovili.