Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je pojasnila, da v ustrezne razrede, ki jim odlok dovoljuje športno-gibalne dejavnosti in proces športne vadbe, sodi približno 1100 športnikov in okoli 500 poklicnih športnikov, starejših od 15 let, ki so vpisani v razvid poklicnih športnikov pri ministrstvu za šport.

Prav tako je športna gibalna dejavnost po besedah ministrice za izobraževanje dovoljena, če so udeleženci člani istega gospodinjstva, pri individualnih športih, če je pri vadbi mogoče neprekinjeno vzdrževati najmanj tri metre medsebojne razdalje, pri športih z največ šestimi udeleženci, če je pri vadbi mogoče neprekinjeno vzdrževati najmanj tri metre medsebojne razdalje.

V individualnih športnih panogah je dovoljeno izvajanje velikih domačih in mednarodnih športnih prireditev, torej svetovno in evropsko prvenstvo ter svetovni pokal.

"V kolektivnih športih je dovoljeno izvajanje tekmovanj na najvišjem kakovostnem nivoju nacionalnega, regionalnega, mednarodnega oziroma evropskega tekmovanja v športnih panogah hokej na ledu, košarka, nogomet, odbojka in rokomet ter izvajanje velikih mednarodnih športnih prireditev, kot so svetovno in evropsko prvenstvo ter kvalifikacijske tekme državne reprezentance za nastop na svetovnem ali evropskem prvenstvu," je naštela Kustečeva, medtem pa navzočnost gledalcev na športnih tekmovanjih ni dovoljena.

Treningi v športnih dvoranah in naravi

Za treninge in izvedbo tekmovanj se lahko uporabljajo vsi športni objekti in površine za šport v naravi, kot jih določa zakon o športu. To so športni centri, športni objekti, vadbeni prostori, vadbene površine in površine za šport v naravi ter šolske telovadnice.

V rdečih regijah so centri za fitnes zaprti, v oranžnih regijah pa velja pravilo prisotnosti ene osebe na površini 20 kvadratnih metrov.

Za nadzor nad izvedbo športnih tekmovanj mora nacionalna panožna športna zveza imenovati odgovorne osebe in njihove kontaktne podatke posredovati ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Peticija sekcije za fitnes

Predstavniki sekcije za fitnes, rekreacijo in regeneracijo pri GZS-ju so po poročanju STA-ja državnemu zboru predali peticijo, s katero opozarjajo na potrebo po vnovičnem premisleku pri omejevanju vadbe ter zapiranju fitnesov in športno-rekreativnih dvoran. To ima namreč lahko dolgoročne posledice za zdravje ljudi, so opozorili. Peticijo je podpisalo 15.000 ljudi.

Kot je ob predaji podpisov dejal predsednik sekcije Marko Geršak, želijo s peticijo vlado spodbuditi k vnovičnemu skupnemu tehtnemu razmisleku pri omejevanju vadbe. Zdajšnji podatki, ki so jih pridobili z Nacionalnega inštituta za javno (NIJZ), po njegovih besedah namreč kažejo, da fitnesi in rekreativni centri niso žarišča okužb z novim koronavirusom, hkrati pa so zelo pomembni za zdravje ljudi.

V sekciji poudarjajo, da rekreacija pozitivno vpliva na utrujenost, nestrpnost, depresivnost in anksioznost, ki jo v zadnjih dneh doživlja vedno več prebivalcev. Rekreacija jim tako predstavlja možnost, da bodo lažje prešli čez to obdobje.

Omejevanje vadbe ima po Geršakovih besedah tudi hude finančne posledice za podjetja, ki nudijo fitnese in rekreacijo. "Omejevanje je bilo že v prvem valu epidemije velik udarec za nas, v drugem valu pa bo pomenilo dokončen udarec za marsikoga," je opozoril.

Odpovedi rednih delovnih razmerij so se po njegovih besedah v tej panogi že začele.

Kot eno od možnosti za pomoč države v sekciji vidijo uvedbo neke vrste posebnih vavčerjev za rekreacijo ali pa uvedbo pravila, da lahko fitnesi sprejmejo eno stranko na 20 kvadratnih metrov. "Se pa strinjamo, da naj se o tem izreče predvsem stroka," je dodal Geršak. Ob tem je opozoril, da na primer v Srbiji fitnesi še vedno delujejo normalno.