Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o gibanju števila okužb z novim koronavirusom kažejo, da se epidemiološke razmere v večini regij slabšajo, je v objavi na Facebooku pred današnjo sejo izpostavila vlada. Po njenih navedbah je porast okužb opazen v obalno-kraški, pomurski in gorenjski regiji.
Obalno-kraška in zasavska regija znova v črni fazi, koroška že dosegla oranžno
Glede na prilagojen načrt sproščanja protikoronskih ukrepov, ki ga je na začetku meseca določila vlada, so slovenske regije v različnih fazah sproščanja ukrepov. V zadnjem tednu so bile jugovzhodna, goriška in posavska regija v črni fazi. Tako so v teh regijah ta teden ostale zaprte šole in kulturne ustanove, vrtci nudijo le nujno varstvo.
V devetih regijah, ki so v zadnjem tednu v rdeči fazi, so vrtci odprti, pouk za učence prvega triletja osnovnih šol pa poteka v šolah. Poleg trgovin z živili, lekarn, kmetijskih trgovin in še nekaterih izjem so v rdečih regijah odprte specializirane prodajalne z otroškim programom; vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske ali avtokleparske delavnice in delavnice za popravilo koles. Od 23. januarja so v teh regijah odprti knjižnice, muzeji in galerije. Znotraj regije je dovoljeno smučanje osebam, ki predložijo negativni izvid testa na novi koronavirus.
Glede na današnje podatke NIJZ-ja bi se zaradi naraščanja števila okužb obalno-kraška in zasavska regija znova lahko znašli v črni fazi. Koroška regija pa je po statistiki že dosegla oranžno fazo, kar bi glede na vladni načrt lahko pomenilo dodatno sproščanje ukrepov.
V torek potrjenih 1430 okužb
V torek je bilo opravljenih 5418 PCR-testov, ki so potrdili 1430 okužb. S hitrimi testi so epidemiologi odkrili še 420 primerov. V bolnišnicah se zdravi 1144 bolnikov, 172 na intenzivni negi. Umrlo je 19 ljudi s covidom-19.
Delež pozitivnih izvidov torkovih PCR-testiranj je znašal 26,4 odstotka, med 10.528 ljudmi, ki so opravili hitro testiranje, pa so bili pozitivni štirje odstotki. Skupno je bilo opravljenih 15.946 PCR- in hitrih antigenskih testov, potrjenih pa 1850 okužb (11,6 odstotka).
Po zadnjih podatkih vlade je v slovenskih bolnišnicah 1144 bolnikov s covidom-19, kar je 13 manj kot dan pred tem. Zdravljenje na intenzivni negi potrebuje 172 bolnikov, 20 manj. V torek je bilo z bolnišničnega zdravljenja odpuščenih 80 ljudi, na novo je bilo sprejetih 86 bolnikov.
V torek je v bolnišnicah umrlo 19 bolnikov. Doslej je v Sloveniji skupno umrlo 3406 ljudi s covidom-19. Žrtev v DSO-jih včeraj ni bilo.
Po podatkih sledilnika je bilo doslej cepljenih več kot 51 tisoč ljudi.
Kaj se dogaja na Goriškem?
Večina novookuženih na Goriškem, ki je trenutno najslabša statistična regija po številkah, je v občinah Nova Gorica in Ajdovščina. Zdravstveni delavci opozarjajo, da je za eksplozivno širjenje okužb krivo tudi neodgovorno vedenje ljudi.
"Fantje povedo, da so imeli zabavo, zdaj pa so se prišli testirat, ali lahko gredo v službo," je primer neodgovornega ravnanja za TV Slovenija navedel Egon Stopar, direktor Zdravstvenega doma Ajdovščina. "Nekdo se je hodil vsak tretji dan testirat in hkrati živel brez upoštevanja ukrepov, to nima nobenega smisla, najprej se moramo držati ukrepov, potem sledijo testiranja," je še dodal.
Pediatri ob tem opozarjajo na vse več okužb tudi med otroki. "Prej so bili starejši, zdaj z novo različico se bojimo, da bodo na udaru bolj otroci," je dejala Katja Šoštarič Likar, vodja otroško-šolskega dispanzerja ZD-ja Ajdovščina.
Slabšanje razmer v večini regij
"Okužbe na včerajšnji dan kažejo na razpršenost virusa po vsej državi," je na dopoldanski novinarski konferenci dejala vladna govorka za covid-19 Maja Bratuša. Porast okužb je opazen v občinah obalno-kraške, pomurske in gorenjske regije, visoko število novih okužb ostaja tudi v posavski in zasavski regiji. Slabši dnevni rezultati so vplivali tudi na povprečno število potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh – to je trenutno 1245, včeraj je znašalo 1227. 14-dnevna incidenca na 100 tisoč prebivalcev znaša 853.
Glede na odločitev, ki jo je vlada sprejela prejšnjo sredo, je devet regij v t. i. rdeči fazi, tri pa so v črni. Vlada stanje znova presoja danes. Danes objavljeni podatki NIJZ-ja sicer kažejo, da se epidemiološke razmere slabšajo v večini regij. Kot je dejala Bratuša, so včerajšnji podatki nekoliko boljši le za podravsko, goriško in primorsko-notranjsko regijo. "Pretirano optimistični pa zaradi tega ne smemo biti, saj ostajajo razmere v vseh regijah resne, še posebej pa je stanje skrb vzbujajoče v goriški regiji," je dodala.
Na to, da se goriška regija spoprijema s precejšnjim porastom, je opozorila tudi namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni NIJZ-ja Nuška Čakš Jager. "S terena poročajo, da se okužbe izjemno hitro širijo na Tolminskem, predvsem v družinah, ki so okužene v celoti. Kaj je vzrok, bo pokazala analiza. Vendar bo težko, ker širjenje ni samo po družinah, temveč tudi po podjetjih. Manjši delež so domovi za starejše. Podobno je v primorski regiji. V drugih regijah ni nakazanih posebnih vzrokov, ki bi pojasnili porast in padec okužb" je dejala na novinarski konferenci.
Po besedah vladne govorke je poslabšanje po zadnjih podatkih sicer najopaznejše v osrednjeslovenski regiji, kjer sedemdnevno število potrjenih okužb znaša 288, včeraj je znašalo 272. "Osrednjeslovenska je tako trdno v rdeči fazi," je dodala. Najbolje kaže koroški regiji, kjer sedemdnevno število potrjenih primerov znaša 27, kar jo glede na merila uvršča v oranžno fazo.
V pregledu aktualnih epidemioloških podatkov je Maja Bratuša izpostavila še obalno-kraško in zasavsko regijo. V obalno-kraški regiji sedemdnevno povprečje trenutno znaša 81, meja za prehod v rdečo fazo pa je 76. "Ta meja je bila dosežena pretekli teden, ko je vlada sprejemala odločitev. Današnji podatki so žal slabši," je dejala Bratuševa. Podobno velja za zasavsko regijo – razmere so tam slabše, kot so bile pred enim tednom. Trenutno znaša sedemdnevno število povprečnih okužb 41, meja za rdečo fazo pa je postavljena pri 37.
Ob ponovnem analiziranju našli 16 vzorcev z angleško različico novega koronavirusa
Kot je na dopoldanski vladni novinarski konferenci povedala Tjaša Žohar Čretnik iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, so v laboratoriju v soboto prevzeli donacijo testnih kompletov, namenjenih odkrivanju sprememb v dednem zapisu virusa SARS, ki lahko pomenijo, da gre za t. i. angleški sev. Sprejeti testni kompleti, ki jih je iz Bratislave poslala slovaška vlada, so zadoščali za izvedbo 2400 PCR-reakcij, pri čemer sta za analizo enega vzorca potrebni dve reakciji.
Testni kompleti so bili v nedeljo razdeljeni med šest mikrobioloških laboratorijev Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, in sicer v Maribor, Celje, Ljubljano, Kranj, Novo mesto, Koper in laboratorij inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. "V nedeljo smo na vseh lokacijah začeli delati. Na vsakem desetem PCR-vzorcu, ki smo ga v laboratorije sprejeli v zadnjih 14 dneh, to je od 11. januarja naprej, smo izvedli dodatni dve PCR-reakciji, da bi ugotovili dve genetski spremembi, ki sta vidni pri visokem deležu predstavnikov angleškega seva," je pojasnila direktorica laboratorija.
Do ponedeljka popoldne so v vseh laboratorijih skupaj testirali 877 vzorcev in pri 16 vzorcih dobili pozitiven rezultat. Osem pozitivnih rezultatov je pridobil laboratorij v Ljubljani, štiri inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, dva so ugotovili v Novem mestu, po enega pa v Mariboru in Kranju. "Za zdaj kaže, da se angleška različica novega koronavirusa še ni zelo razširila po Sloveniji, vnosov je bilo sicer več," je dejala direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Kot je napovedala, bodo laboratoriji pri 10 odstotkih vseh pozitivnih brisov pojav angleške variante virusa ugotavljali še najmanj mesec dni.
Kot je dejala namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni na NIJZ-ju Nuška Čakš Jager, je pri angleški različici virusa opažena večja prenosljivost virusa, ni pa znakov, da povzroča resnejše bolezensko stanje. Zaradi večje prenosljivosti sicer povzroča večjo obremenitev bolnišnic, je dodala.
Preiskava vnosa angleške različice novega koronavirisa
Ugotovili so, da je tujec sredi januarja skozi Slovenijo opravil tranzit s Kosova do Belgije, kjer je na začasnem delu. Tam je bil napoten na testiranje, po katerem sta bili izdani dve potrdili pristojne belgijske organizacije. Na prvem potrdilu je bil podatek, da je test negativen. Dan pozneje pa je bilo izdano še novo potrdilo, da gre pri prejšnjem za pomoto in da je test pozitiven. Obe potrdili sta bili izdani pri isti organizaciji in sta pristni, so sporočili s Policijske uprave Kranj. Kako in ali je bil tujec seznanjen z drugim potrdilom, policija še preverja.
23. januarja se je isti tujec skozi Slovenijo vračal na Kosovo. Kranjski policisti so ga izsledili v Kranju, ko je v okviru tranzita sam čakal na nadaljnji prevoz. Do zdaj ni bilo ugotovljeno, da bi bil tujec po pozitivnem rezultatu v Sloveniji s kom v stiku, so pa policisti italijanskim varnostnim organom takoj posredovali podatke o vozniku, s katerim se je tujec pripeljal do Slovenije. Po izsleditvi je bil državljan Kosova, ki ima v Sloveniji urejen status tujca, takoj ustrezno nameščen v karanteno. Zbiranje določenih podatkov še poteka, morebitni nadaljnji ukrepi pa bodo izvedeni, če bodo v zadevi ugotovljene nove okoliščine.
8000 evrov za bolnišnično oskrbo covidnega bolnika
Zavod za zdravstveno (ZZZS) zavarovanje meni, da stroški bolnišnične oskrbe bolnika s covidom-19 niso primerljivi s cenami drugih storitev. Ministrstvu za zdravje in partnerjem zato predlaga, naj na podlagi finančne analize naredijo vnovičen izračun. Trenutno cena za oskrbo ljudi s koronavirusno boleznijo, ki nimajo hujših zapletov, znaša osem tisoč evrov. Ob tem na zavodu opozarjajo, da je epidemija že tako precejšnje breme za zdravstveno blagajno, ki je leto 2020 končala s 87 milijoni evrov primanjkljaja.
Generalni direktor ZZZS-ja Marjan Sušelj je na novinarski konferenci o prvi oceni poslovanja zavoda za lani pojasnil, da te cene ni oblikoval ZZZS, ki je sicer zadolžen za določanje cen zdravstvenih storitev in obračunske modele. Zakon dopušča, da ceno določi vlada, kar se je zgodilo pri oblikovanju te cene. Kot je pojasnil Sušelj, jo je predlagalo ministrstvo za zdravje ob predlogu Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. "To ni protizakonito, je pa nesistemsko. Nesistemske rešitve pa niso rešitve za daljši rok," je poudaril.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje