To je velik zalogaj, ki se bliža 20.000 testom na teden, je poudaril Gantar v pogovoru v oddaji Odmevi na TV Slovenija. Spomnil je, da se v žariščih okužb tako ali tako testira vse, zaposlene in stanovalce, zdaj pa bodo prešli na bolj sistemski pristop.

Še posebej težek organizacijski zalogaj pa je množično testiranje, ki ga je napovedal predsednik vlade Janez Janša. Gantar ima svoj pogled na to napoved. "V vsakem primeru sam razumem množično testiranje seveda le kot usmerjeno testiranje. To, kar smo začeli z zdravstvenimi delavci, kar bomo zdaj nadaljevali z domovi. Seveda bo prišla na vrsto tudi možnost testiranja tistega, ki bo želel, na določenih mestih," je napovedal. Predvsem pa je zanj ključno, da bo v prihodnje testiran čisto vsak, ki ima znake, in tisti, ki je bil v stiku z okuženim.

Glede množičnega cepljenja pogreša zanesljive informacije iz Evrope, kjer mora pristojna agencija odobriti (ali zavrniti) kandidate za cepiva proti novemu koronavirusu. Napovedi so bile doslej bolj optimistične, zdaj niso več tako zelo, vsekakor pa bo vlada do sredine decembra pripravila natančno strategijo izvedbe.

"Težko pričakovanega upada števila okužb še kar ni"

V nedeljo so med 1742 testi na novi koronavirus odkrili 470 pozitivnih izvidov ali skoraj 27 odstotkov. 45 bolnikov je umrlo. "Trenutno smo na visokem platoju, bistvenega umirjanja števila okužb ni," poudarja infektologinja Mateja Logar.

Prve najnovejše podatke so objavili pri sledilniku za covid-19, vlada pa je sporočila, da je v bolnišnici 1292 bolnikov s covidom-19, 201 se zdravi na oddelku za intenzivno terapijo. V nedeljo jih je iz bolnišnice v domačo oskrbo odšlo 29. Bitko za življenje je izgubilo 45 bolnikov z novo koronavirusno boleznijo.

"Epidemija se bistveno še ne umirja. Nihamo na platoju, težko pričakovanega upada še kar ni, zdi pa se, da se razmere ne poslabšujejo. Vse to kaže, da je virusa še zlasti na delovnih mestih še vedno več, kot nam ga uspe identificirati oz. potrditi, zato se število okužb ne zmanjšuje," je ob tem povedal vladni govorec Jelko Kacin.

Po njegovih besedah so po potrjenih okužbah v nedeljo izstopale občine Lendava (29 okužb) Laško (14), Kamnik (12) in Šentjur (11).

Podatki iz domov za starostnike kažejo, da se je število okuženih povečalo za 96. Aktivno okuženih je 2643, skupaj pa v drugem valu še bistveno več: do zdaj jih je zbolelo 4782.

Po podatkih sledilnika za covid-19 so v Sloveniji do zdaj skupaj potrdili 65.778 primerov okužbe z novim koronavirusom, trenutno je aktivnih 20.123 primerov, štirje več kot dan prej. 14-dnevna pojavnost okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev tako ostaja enaka, in sicer 960.

V bolnišnicah prisiljeni, da zmanjšajo nenujne dejavnosti

V celjski bolnišnici imajo danes največje število hospitaliziranih covidnih bolnikov doslej, in sicer 153. V Splošni bolnišnici Novo mesto imajo trenutno hospitaliziranih 100 bolnikov, med njimi 18 na intenzivni enoti, 15 od teh je priključenih na medicinski ventilator. Povprečna starost bolnikov na intenzivnem oddelku je okoli 68 let, najmlajši hospitalizirani bolnik je imel 44 let, najstarejši pa nekaj čez 100 let.

Strokovni direktor novomeške bolnišnice Milivoj Piletič je na vladni tiskovni konferenci pojasnil, da v njihovi bolnišnici za oskrbo covidnih bolnikov namenjajo okoli 25 odstotkov posteljnih zmogljivosti. Če jih je prvi val presenetil, saj so bili prva regija, ki je doživela prvi večji izbruh, so se na drugi val pripravili z več izkušnjami in dovolj zaščitne opreme. "Drugi val se je pri nas začel 11. septembra z odprtjem negovalne bolnišnice. Gre za organizacijsko obliko, ki je namenjena predvsem pomoči domovom, kjer se pojavi izbruh bolezni, da za nekaj dni v te negovalne bolnišnice umaknejo okužene neobolele. V vmesnem času pa organizirajo rdečo in sivo cono." To obliko delovanja so obdržali do 9. oktobra, nato pa so prešli na oskrbo akutno obolelih bolnikov z novim koronavirusom.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Poudaril je še veliko razliko med prvim in drugim valom. V prvem valu so namreč začasno zaprli vso dejavnost, "v enem samem trenutku je covid-19 izrinil vse druge bolezni". A ker so ugotovili, da dolgoročno to ne more delovati, so v drugem valu zapiranje nenujnih dejavnosti izvedli postopno, glede na to, kako se je večalo število obolelih. V prvem valu jih je zelo skrbel podatek, da je padla pojavnost krvnih bolezni, kar govori samo o tem, da niso pravočasno odkrite.

"V zadnjih 14 dneh pa smo povsod po Sloveniji priča vdorom bolezni v bolnišnice, kot se to dogaja tudi v domovih za ostarele, zato smo bili prisiljeni nenujno dejavnost čim bolj zmanjšati."

V Murski Soboti težave z odvozom umrlih iz bolnišnice

Razmere so še vedno kritične v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kjer še vedno ne morejo prejemati vseh bolnikov iz Pomurja, ki je zaradi covida-19 najbolj prizadeta slovenska pokrajina in zato jih še vedno usmerjajo v druge bolnišnice. Danes zdravijo 149 bolnikov s covidom-19, 141 jih je v rdeči coni, osem pa v sivi. V intenzivni enoti je trenutno 18 bolnikov. Zaradi covida-19 je te dni bolniško odsotnih okoli 80 zaposlenih v bolnišnici.

Še vedno so težave zaradi odvoza umrlih na upepelitev v Maribor. Trenutno imajo 21 umrlih, v hladilnem prostoru pa jih je lahko le 10. Težave rešujejo s koncesionarjem, podjetjem Komunala Murska Sobota. Na upepelitev je namreč treba čakati od sedem do deset dni.

"Ukrepi se še vedno ne izvajajo ustrezno"

Infektologinja Mateja Logar iz ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra je v oddaji Dobro jutro poudarila, da je bilo zniževanje števila okuženih lažje v spomladanskih mesecih, medtem ko imamo v populaciji zdaj veliko okuženih in gre vse skupaj počasneje. Ker se virus izloča že dan ali dva prej, preden dobimo bolezenske znake, se okužba hitro širi tudi v delovnih okoljih. "Sodelavcem pogosto tudi ne povedo, da so zboleli, zato tisti, ki so v tesnem stiku, ne gredo v karanteno. To je nov potencialni izvor okužbe."

Prav tako je opozorila, da se ukrepi še vedno ne izvajajo ustrezno. "Dodatne omejitve niso potrebne, če bomo upoštevali vse, kar je trenutno predpisano," je poudarila. Kdaj pa bo lahko omejitev manj? "Takrat, ko bomo imeli na krivulji trend navzdol. Trenutno smo na visokem platoju, bistvenega umirjanja števila okužb ni."

Odpiranje šol še ni mogoče

Zato po njenem mnenju tudi še ni mogoče govoriti o odpiranju šol. Ko se bo gibanje okužb obrnilo navzdol, pa bi lahko šole odpirali postopoma – najprej prvo triado, delitev razredov in nošenje mask med poukom. "Trenutne številke govorijo, da bo zelo verjetno treba podaljšati ukrepe in s tem tudi šolanje od doma," je še dodala.

Problematični asimptomatski prenašalci

Največ težav povzročajo asimptomatski prenašalci. V Bolnišnici Novo mesto po besedah direktorja Piletiča takšne vdore virusa v njihovo zdravstveno ustanovo skušajo omejiti s testiranjem zaposlenih in tudi vseh bolnikov, ki bodo prihajali na posege. Teste bodo tudi ponavljali, da bodo "ujeli čim več pozitivnih".

Testiranje zdravstvenih delavcev

Tudi v drugih bolnišnicah, zdravstvenih domovih in pri koncesionarjih so v ponedeljek začeli testiranje vseh zdravstvenih delavcev. Testirali bodo enkrat na teden, in sicer najprej na oddelkih, kjer se bo pojavila okužba, najpozneje do 7. decembra pa mora biti testiranje vseh uvedeno v celoti. Hitri testi sicer niso tako zanesljivi kot PCR-testi, imajo pa to prednost, da se rezultat pokaže že v petnajstih minutah.

V UKC-ju Ljubljana danes testirajo na ginekološki kliniki, nato jih bodo v urgentnem centru in potem naprej. Generalni direktor Janez Poklukar je za Radio Slovenija pojasnil, da bodo pri vseh zaposlenih opravili tudi serološko analizo krvi. Pri tistih, ki jim bodo odkrili protitelesa, v prihodnjih treh mesecih ne bodo opravljali testiranj na okužbo. Hitri testi bodo le pomoč pri logistiki, saj so se odločili za molekularne PCR-teste, za to pa še čakajo na dovoljenje ministra za zdravje. Na teden bodo opravili 10.000 testov.

V UKC-ju Maribor pa so začeli dodatno hitro testiranje zaposlenih. Na ključnih oddelkih, kjer bi bila izguba zdravstvenih delavcev najtežja, periodično opravljajo testiranja že dlje časa, testirajo pa enkrat tedensko. V preteklih tednih so tako tedensko testirali približno 500 zdravstvenih delavcev, ki so zaposleni na izpostavljenih delovnih mestih, kot sta, denimo, covidni oddelki in intenzivne terapije.

Strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje Franc Vindišar pa je za Radio Slovenija dejal, da bodo na teden opravili okoli tisoč testov. Hitre teste, ki so bistveno vplivali na način dela v urgentnem centru, so že uporabljali, tudi za obvladovanje okužb v belih conah, ob sprejemu akutno obolelih in tistih bolnikov, ki pridejo na operacijo. Poleg tega te teste opravljajo tudi pri zdravstvenem osebju, tudi sam je na ta način potrdil okužbo pri sebi.

"Testiranje izvedemo tudi ob poslabšanju epidemiološke situacije v posamezni delovni enoti. Zaloga hitrih antigenskih testov, ki jih imamo v bolnišnici, nam ne omogoča sistematičnega tedenskega testiranja vseh zdravstvenih delavcev. Je pa ministrstvo za zdravje konec prejšnjega tedna spremenilo odredbo in s spremembo omogočilo postopno uvajanje testiranja zdravstvenih delavcev, tako da bomo tudi ta teden nadaljevali tako testiranje, kot smo ga imeli do zdaj," so še pojasnili v bolnišnici.

V šempetrski bolnišnici so začeli testirati v vseh organizacijskih enotah. Sicer pa hitre teste v tej bolnišnici uporabljajo vse od začetka novembra, z njimi so testirali urgentne bolnike in zdravstvene delavce, ki so bili v stiku z okuženimi.

V Splošni bolnišnici Novo mesto bodo začeli testirati na infekcijskem oddelku. Zaposlene z znaki okužbe stalno testirajo s klasičnimi molekularnimi testi, hitre teste pa še naročajo.

V Splošni bolnišnici Brežice bodo danes začeli preverjati morebitne okužbe z novim koronavirusom v organizacijskih enotah, kjer se bo okužba pojavila, testirali bodo tudi zaposlene v enotah, kjer se bo med delovnim časom pojavil kateri od simptomov za okužbo. Na zalogi imajo približno 700 hitrih testov.

V največjem zdravstvenem domu v državi, ZD-ju Ljubljana, testiranja, ki ga je odredil minister za zdravje, še niso začeli. So pa za STA zapisali, da hitre antigenske teste že uporabljajo na urgenci. "Z njimi smo preskrbljeni glede na potrebe, čemur bomo sledili tudi v prihodnje," so navedli.

Razkuževanje embalaže iz trgovine ni potrebno

Marsikdo se sprašuje, ali lahko novi koronavirus v dom prinese z izdelki iz trgovine. A na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so za STA povedali, da razkuževanje embalaže po prihodu iz trgovine ni potrebno, saj trenutno ni zanesljivih dokazov, da bi se okužba z novim koronavirusom lahko prenašala s hrano ali embalažo. Raje dosledno umivajmo roke – umivanje z milom in toplo vodo mora trajati vsaj 20 sekund, nato pa je treba roke osušiti s čisto brisačo.