Število umrlih se sicer močno razlikuje glede na pokrajino. Na območju Bergama, ki velja za žarišče covida-19 v Italiji, so tako marca registrirali 568 odstotkov več umrlih kot marca lani. V Cremoni je umrlo 391 odstotkov ljudi več, v Lodiju 371 odstotkov, v Brescii pa 291 odstotkov. Po drugi strani je v Rimu umrlo celo 9,4 odstotka manj ljudi kot v preteklem letu.

Med 20. februarjem in 31. marcem je umrlo 25.354 ljudi več kot povprečno v enakem obdobju med letoma 2015 in 2019.

Med temi dodatno umrlimi je 13.710 potrjenih žrtev covida-19, za preostalih 11.600 umrlih pa je po navedbah strokovnjakov več razlag. En del med njimi – za koliko ljudi gre, niso navedli – so smrtne žrtve covida-19, pri katerih po smrti niso opravili testa za koronavirus in zato niso zajeti v uradno statistiko. Drugi del so "posredne smrtne žrtve", torej ljudje, ki so umrli zaradi zapletov, ki jih je povzročil covid-19. Tudi pri tej skupini števila niso navedli. Tretji del pa so tisti, ki so umrli zaradi krize zdravstvenega sistema zaradi pandemije.

V Italiji se odpirajo bari in restavracije – a le s hrano za s seboj

V Italiji se počasi rahljajo ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa. Znova delujejo gradbeni sektor, velik del proizvodne industrije in trgovine na debelo. Odprli so parke, ljudje lahko znova obiskujejo sorodnike in se gibljejo znotraj svojih dežel. Na delo so se vrnili okoli štirje milijoni ljudi. Karantena je sicer veljala od 10. marca.

Odprli so se tudi bari in restavracije, ki pa lahko pripravljajo le hrano in pijačo za s seboj. Tako lahko ljudje v svojem najljubšem baru naročijo jutranjo kavo, ki jo lahko spijejo na poti. Na kavo in klepet v baru pa bodo morali počakati še en mesec.

V državi so se odprli tudi parki in druge zelene površine, ljudje pa lahko znova obiskujejo svoje sorodnike in se gibljejo znotraj svoje dežele. Športne dejavnosti niso več omejene na bližino doma.

Preventivno oblasti odsvetujejo uporabo javnega prometa, v zaprtih prostorih pa morajo vsi nositi maske.

Dodatno rahljanje čez dva tedna

Rahljanje ukrepov pa je napovedano tudi v prihodnjih tednih. 18. maja se bodo v državi znova odprli še trgovine na drobno, muzeji in knjižnice. 1. junija pa bodo vrata znova odprli bari, restavracije, frizerski in kozmetični saloni.

Prve ukrepe so v Italiji začeli rahljati že po velikonočnih praznikih. Pred tem so imeli ljudje samo dostop do lekarn, pošt in trgovin z življenjskimi potrebščinami. 14. aprila so ponekod po državi odprli papirnice, knjigarne in trgovine z otroškimi oblačili.

Italija je med najhuje prizadetimi državami zaradi covida-19. Umrlo je več kot 28.800 ljudi. Se pa razmere umirjajo, saj ozdravi vse več ljudi, manj pa se jih okuži. Aktivno okuženih jih je tako še okoli 100.000.

• Nemčija ohranja nadzor na meji do 15. maja

Tiskovni predstavnik nemškega notranjega ministrstva je sporočil, da bo Nemčija ohranila mejni nadzor do 15. maja. V državi so danes znova odprli muzeje in frizerske salone, vrata so odprle tudi cerkve, delavci pa so se vrnili še v nekatere avtomobilske tovarne. Odprli so nekaj mejnih prehodov s Francijo, ki je odpravila zahtevo za karanteno za vse, ki pridejo iz tujine, na drugi strani je tudi Poljska odprla nekatere mejne prehode z Nemčijo.

Nemška kanclerka Angela Merkel je glede rahljanja ukrepov previdna in opozarja, da lahko sledi drugi val okužb, a pritisk na nekatere zvezne dežele je tako močan, da so klonile in začele več dejavnosti kot nekatere druge. Tekma med zveznimi deželami, katera bo hitreje vse odprla, se lahko izkaže kot velika medvedja usluga, meni kanclerka.

Študija univerze v Bonnu, kjer so pod drobnogled vzeli izbruh bolezni v Heinsbergu, največjem žarišču v državi, je razkrila, da je mogoče, da je bolezen prebolelo že 1,8 milijona Nemcev, kar je 10-krat več, kot navajajo uradne številke.

V Severnem Porenju – Vestfaliji, najbolj poseljeni nemški deželi, je minister za družino Joachim Stamp dejal, da bodo kmalu odprli vrtce, če ne bo odločitve na državni ravni. Merklova se bo sicer z njim sešla v sredo.

Na vzhodu Nemčije, kjer je bilo manj okužb, so v deželi Saška – Anhalt znova dovolili druženje do petih ljudi. V Spodnji Saški pa nameravajo prihodnji ponedeljek odpreti restavracije, če ne bo drugačna odločitev sprejeta na sestanku oblasti zveznih dežel s kanclerko v sredo.

• V Rusiji v 24 urah potrdili 10.581 okužb

V Rusiji so do danes potrdili 145.268 okužb z novim koronavirusom, od tega 10.581 v zadnjem dnevu, kar je blizu nedeljskemu rekordu. Zaradi covida-19 je v državi umrlo 1356 ljudi.

Rusija postaja novo žarišče koronavirusa, medtem ko se razmere na zahodu Evrope počasi umirjajo, države pa rahljajo ukrepe. Kljub porastu števila okuženih pa je stopnja smrtnosti razmeroma nizka v primerjavi z Italijo, Španijo in ZDA.

Hujšemu naj bi se v Rusiji za zdaj izognili zaradi hitrega zaprtja meja ter obširnega testiranja in sledenja okužbam. Kritiki vseeno dvomijo o tem, da so uradne številke realne.

Najhuje je v Moskvi, kjer so potrdili okoli polovico vseh okužb. Župan Sergej Sobjanin je opozoril, da se okužba še kar širi, in pozval meščane, naj se držijo omejitve gibanja in drugih ukrepov v času majskih praznikov.

• Francija brez rahljanja

Francoski premier Edouard Philippe je poskušal prepričati zgornji dom parlamenta o podpori vladnemu načrtu postopnega rahljanja ukrepov za zajezitev koronavirusa, a so ga člani senata, kjer ima večino opozicija, zavrnili. Čeprav ima glasovanje zgolj simbolično vrednost, izpostavlja nezaupanje številnih v vladno strategijo.

Vlada namerava sproščanje ukrepov začeti s prihodnjim ponedeljkom, ko naj bi se odprli vrtci, osnovne šole in večina trgovin, omilili bodo tudi omejitve gibanja.

"Gospodarsko življenje se mora nujno in hitro obnoviti," je v senatu zatrjeval premier in izpostavil ogromno družbeno in gospodarsko ceno karantene, ki so jo v državi uvedli 17. marca. Ta naj bi trgala družbeno tkivo države, je prepričan Philippe.

Vodja senatorjev iz vrst desnih Republikancev Bruno Retailleau mu je odgovoril, da so tudi oni za končanje karantene, češ da so težave, ki jih povzroča, večje od koristi. "A ta načrt za izhod ne sme biti stava na vse ali nič," je dejal.

• Avstrijski dijaki nazaj v šole

V Avstriji se v šole vračajo dijaki zaključnih letnikov srednjih šol, ki se pripravljajo na maturo ali zaključni izpit.

• Omejitve še v Budimpešti

Normalno bodo začele delovati tudi bolnišnice na Madžarskem. Stroge omejitve gibanja pa bodo veljale samo še v glavnem mestu Budimpešta in županiji Pešta, ki jo obkroža.

Več tisoč madžarskih dijakov je sicer danes začelo zaključne izpite, čeprav šole v državi ostajajo zaprte najmanj do konca maja. V prihodnjih tednih naj bi več kot tisoč izpitnih centrov po državi obiskalo več kot 80.000 učencev in 6000 učiteljev.

• Portugalska: Odprte male trgovine, frizerski saloni

Na Portugalskem so medtem odprli male ulične trgovine, frizerske salone in prodajalne avtomobilov. V trgovinah in na javnem potniškem prometu je obvezno nošenje zaščitne maske ali vizirja. Tisti, ki na sredstvih javnega prevoza ne nosijo tovrstne zaščite, lahko prejmejo globo do 350 evrov.

Trgovine so se lahko odprle ob 10. uri, pri čemer morajo zagotoviti spoštovanje ukrepov omejevanja stikov. Pred obiskom frizerja ali lepotilnega salona se morajo stranke naročiti.

V skladu z načrtom rahljanja ukrepov proti covidu-19, ki ga je pretekli teden predstavila portugalska vlada, se bodo 18. maja v tej državi znova odprle šole za dijake zadnjih letnikov, da se bodo lahko pripravili na zaključne izpite. Drugi srednješolci in osnovnošolci se bodo do konca šolskega leta šolali na daljavo. Junija bodo lahko otroci znova začeli hoditi v vrtec.

Do 18. maja bodo morali na odprtje počakati tudi bari, restavracije, muzeji in galerije. Veliki trgovski centri, gledališča in kinematografi pa se bodo znova odprli 1. junija.

Portugalska je sredi marca zaradi novega koronavirusa razglasila izredne razmere, ki so se iztekle v soboto opolnoči. V državi so doslej potrdili okoli 25.000 okužb z novim koronavirusom, za covidom-19 je umrlo skoraj 1000 ljudi.

• Islandija se normalizira

Na Islandiji so sedem tednov po uvedbi začeli rahljati ukrepe za zajezitev novega koronavirusa. Med drugim so se začele postopoma odpirati srednje šole in univerze, pa tudi frizerski saloni in zobozdravstvene ordinacije.

Islandska univerza v Reykjaviku, kjer študira okoli 13.000 študentov, je začela postopno ponovno odpiranje. Podobne načrte imajo za drugih šest kampusov po državi.

Od 38 islandskih srednjih šol pa so med tistimi, ki so znova odprle svoja vrata, predvsem poklicne šole. Izpitov ob koncu šolskega leta namreč ne smejo izvesti po spletu. Vrtci in osnovne šole, ki jih sploh niso zaprli, pa so danes znova začeli delovati po običajnih urnikih.

Poleg tega so svoja vrata znova odprli frizerski saloni in zobozdravstvene ordinacije. Plavalni bazeni, telovadnice in bari ostajajo zaprti. Od danes je dovoljeno zbiranje do 50 ljudi, medtem ko se jih je do zdaj lahko zbralo zgolj 20.

Islandija je prve ukrepe za zajezitev novega koronavirusa uvedla 16. marca, teden pozneje pa še dodatne. Razmere glede koronavirusa so se sicer že skoraj popolnoma umirile. Od 24. aprila namreč zaznavajo med nič in tremi novimi primeri okužbe. Skupaj so v državi s 364.000 prebivalci potrdili 1799 primerov okužbe in deset smrtnih žrtev.

• Grčija: Znova na plaže

Tudi v Grčiji so po šestih tednih odprli frizerske salone, knjigarne in cvetličarne, Grki pa so znova lahko odšli tudi na plaže. Ob tem morajo imeti zaščitne maske in se držati varnostne razdalje, kar na avtobusih, podzemni železnici in v trgovinah že preverjajo inšpektorji. V Grčiji so doslej potrdili 2626 okužb, 144 ljudi je umrlo.