To se je po njegovih besedah pokazalo tudi pri številnih drugih nalezljivih boleznih, s katerimi se je v preteklosti spopadalo človeštvo. Žal pa to ne gre čez noč, poudarja, niti ne v nekaj mesecih.

Znanost se je obrnila rekordno hitro
"Pri tem izbruhu me je navdušila hitrost odziva," preteklo nekaj tedensko dogajanje povzame Jerala.

Kot primer je navedel britanski sinhrotron Diamond Light Source, kjer so v zelo kratkem času posneli 1400 kristalov kompleksa proteaze s potencialnimi inhibitorji, kar je po njegovem mnenju "strahovito veliko". Celoten sinhrotron so namenili le za to, da bi čim prej našli inhibitor, ki bo primeren za boj proti temu virusu.

Sorodna novica V resnici je okuženih pri nas od petkrat do desetkrat več

Zdravilo iščejo na več frontah
Medtem ko se v Sloveniji in tudi širše po Evropi spopadamo z naraščajočimi težavami zaradi vse več okužb, se skušajo znanstveniki globalno dokopati do rešitev, kako bi virus zajezili z morebitnimi že obstoječimi zdravili, pa bo treba na cepivo, ki bo vsekakor najučinkovitejša dolgoročna rešitev, na žalost še nekaj časa počakati.

"Znanstveniki in zdravniki preverjajo že znana zdravila, ki bi jih lahko uporabili. Izkazalo se je namreč, da bi nekatera lahko delovala. Na Kitajskem, pa tudi drugje, nekatera že uspešno preizkušajo. Govorim predvsem o zdravilih, ki poskrbijo za to, da pacient preživi, da zmanjšajo vnetje. Učinkujejo lahko tudi protivirusna zdravila, recimo ritonavir, ki se uporablja proti okužbam z virusom HIV, za katerega prvi rezultati kažejo, da deluje, ter kamostat, ki zavira človeško proteazo – ta je nujna, da virus pride v celico. Za obstoječe zaviralce proteaz virusa HIV je malo verjetno, da bi delovali, več možnosti imajo tiste učinkovine, ki zavirajo virusne polimeraze."

Tudi cepiva proti sarsu bi lahko bila po njegovih besedah vsaj delno učinkovita, čeprav sta si virusa podobna v približno 80 odstotkih, v nekaj ključnih lastnostih pa se razlikujeta. "Drugačne so na primer aminokisline, pri katerih se virusni protein cepi s proteazo, in aminokisline, s katerimi se novi koronavirus virus veže na receptor na človeških celicah. Znanstveniki so ugotovili, da se veže s približno desetkrat močnejšo afiniteto, kot je to značilno za virus sars, kar je vsaj eden od razlogov, da se tako hitro širi. Razlog, da je bolj infektiven, pa je tudi v tem, ker okuži celice v žrelu. Kot so ugotovili, je v slini okuženega človeka in s tem v aerosolih ob kašljanju kar tisočkrat več virusnih delcev kot pri sarsu."

V raziskavah na Kitajskem se je dobro izkazal tudi klorokin, sicer zdravilo proti malariji. "Sami smo pred nekaj leti prav na tem področju raziskovali mehanizem delovanja tega zdravila za zdravljenje avtoimunskih obolenj. Prav v tem je namreč eden od ključnih razlogov, da imunsko oslabljeni pacienti umrejo zaradi okužbe. Njihov imunski sistem sproži premočen odziv. Nekateri menijo, da klorokin uspešno zavira razmnoževanje koronavirusa, sam pa menim, da je njegov najkoristnejši učinek v tem, da zavira aktivacijo posebnih receptorjev, ki jih sproži virusna RNK." Jerala ob tem zavrača ugibanja, da bi lahko raziskave pri zdravljenju posledic zaradi novega koronavirusa potekale tudi v smeri učinkov cinka. "Ta je po mojem mnenju premalo specifičen, saj je cink pomemben za vrsto življenjskih procesov," poudarja, "nanj ne bi stavil".

Bo morda pomagalo zdravilo proti revmatoidnemu artritisu?
Zadnje dni se kot zelo učinkovito kaže tudi zdravilo, ki ga uporabljajo proti revmatoidnemu artritisu. "Kot učinkovito se kaže tudi biološko zdravilo tocilizumab. To zdravilo deluje kot zaviralec receptorja interlevkina 6, ta pa je povezan z enim izmed sistemov v človeškem telesu, ki povzroča hude simptome. Podjetje, ki proizvaja to zdravilo, ga je zdaj za raziskave in morebitno zdravljenje doniralo v precejšnjih količinah. Najbrž pa ne bo dostopen v dovolj velikih količinah za število pacientov po najslabšem scenariju."

Poziv k učinkovitejšemu sodelovanju na svetovni ravni
Roman Jerala je ob tem znanstvenike v Sloveniji in po svetu pozval k tvornejšemu povezovanju in temu, naj izkoristijo potencial vseh raziskovalcev, ki so se pripravljeni angažirati in svoj čas posvetiti temu. Tudi v njihovem laboratoriju na Kemijskem inštitutu v Ljubljani so določili raziskave zdravil za to bolezen kot prvo prioriteto in veliko sodelavcev se je oglasilo za sodelovanje v teh projektih, tako da te raziskave že tečejo, tudi ko je inštitut zaprt. S sodelavci iz Nemčije in Danske so pred nekaj tedni dobili odobren projekt Virofight za razvoj inovativne nevtralizacije virusov, ki so ga prijavili že lani jeseni. Zdaj pa so se odločili, da ga preusmerijo v ta virus. Upa, da pri raziskavah ne bo prevelikih ovir zaradi pretrgane dobave reagentov, kar se sicer že dogaja. Pomoč s svojo strokovnostjo in inštrumenti so s Kemijskega inštituta ponudili tudi kolegom na Medicinski fakulteti, ki so najbolj obremenjeni. Predlaga tudi večjo angažiranost raziskovalnih agencij in fundacij, kot je to že opaziti ponekod na tujem:

Predlaga tudi, da bi se raziskovalcem, ki se usmerijo v to področje, omogočilo neke vrste sobotno leto, da torej zamrznejo svoje siceršnje projekte za nekaj časa in se preusmerijo na področje aktualnih raziskav novega koronavirusa. "To še posebej velja za področje ved o življenju, pa tudi za druge, npr. za informatiko, pri čemer imam v mislih raziskave s področja modeliranja družbe in epidemije ter raziskave tehnologij, s katerimi bi lahko bolje sledili okuženim ljudem in izboljšali ukrepe za zamejitev epidemije, ki so bili ključni za uspešnost azijskih držav pri omejitvi epidemije."

Dodatno bi se lahko organizirali na področju centralnih repozitorijev za reagente in njihovo testiranje na relevantih modelih: "Predlagal sem, da bi se organiziral neke vrste centralni repozitorij za reagente na tem področju, podoben tistemu za reagente za virus HIV. Kolega v Švici se je, denimo, ponudil, da pripravi virusne proteine za razvoj testa za prisotnost protiteles in z drugimi raziskovalci deli te proteine."

Previdnost pri pripravi cepiva. Nekatera protitelesa proti sarsu so imela celo nasprotne učinke
Jerala v pogovoru omeni, da bi lahko do priprave zadostne količine učinkovitega cepiva za svetovno populacijo preteklo še leto, tudi leto in pol, ob tem pa se sklicuje na uradne vire. "Sam upam, da bi šlo lahko hitreje, saj gre za izredne razmere, ko bi morali mobilizirati vse potenciale. A ta hip lahko računamo predvsem na že obstoječa zdravila. Ugotoviti moramo, katera med njimi bi lahko bila uspešna, in se potruditi, da najdemo nekaj, kar bo ustavilo ta virus in prihodnje generacije podobnih."

Pri uporabi že obstoječega cepiva za sars velja biti po njegovem mnenju pazljiv, saj lahko nekatera protitelesa, ki nastanejo ob cepljenju, celo pospešijo virusno infekcijo. "Raziskovalci morajo biti zelo pazljivi, da ne bi povzročili še večje škode kot sicer."

Po njegovih besedah raziskave na področju novega cepiva, prikrojenega prav novemu koronavirusu, potekajo na več ravneh. "Precej cepiv je že v prvih stopnjah kliničnega testiranja. Strategija gre po več poteh: od inaktiviranega virusa, do proteinskih podenot, dostave z adenovirusom, pa do tega, da uporabimo različne nanodelce, DNK in RNK cepivo … V vseh teh smereh že potekajo študije. Še vedno pa ni niti jasno, kakšen je najboljši živalski model. Za zdaj so se kot dobri izkazali dihurji, opice so se pokazale kot nekoliko slabše. Zelo pazljivi moramo biti pri tem, da z imunizacijo ne tvegamo še dodatnega povečanja občutljivosti človeka. To zahteva zelo natančno testiranje na vseh stopnjah. Težava pa bo tudi v produkciji zadostne količine cepiv za celotno človeško populacijo, pri čemer lahko računamo, da bo vsaka država najprej poskrbela za svoje državljane, podobno kot se zdaj dogaja z respiratorji in zaščitno opremo. To vzame čas."

Zdajšnje razmere odpirajo pot za več zaupanja in podpiranja znanosti
Tak dogodek se po mnenju Jerale zgodi enkrat na stoletje, "morda se bomo po njem bolj zavedali, da smo vsi na istem planetu, da smo isti ljudje, da je naša družba zelo krhka in da potrebujemo več sodelovanja." Morda bo iz tega zraslo več empatije in solidarnosti, dodaja. Izrazil je upanje, da bo vse skupaj vodilo v večjo podporo znanosti. "Ne le pri financiranju, ampak tudi v zaupanju znanosti – in to dolgoročno. Potrebujemo več pogleda naprej. Svetovne epidemije so grožnja, pripraviti moramo orodja za hiter odziv na prihodnje grožnje."