Po podatkih sledilnika za covid-19 je trenutno v državi 4298 aktivnih primerov okužbe. V bolnišnicah se zaradi koronavirusne bolezni zdravi 245 bolnikov, torej trije več kot v nedeljo. 72 jih potrebuje intenzivno nego. V nedeljo je umrl en bolnik s covidom-19.

Sedemdnevno povprečje po danes (ponedeljek) objavljenih podatkih znaša 276 okužb. Prejšnjo nedeljo je bilo pozitivnih 84 izvidov.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

IJS: Epidemija upada vse počasneje

Na Institutu Jožef Stefan (IJS) v novi projekciji ugotavljajo, da epidemija covida-19 v Sloveniji upada vse počasneje, mogoče celo stagnira. Ocenjeno reprodukcijsko število, ki kaže, koliko ljudi okuži en okuženi, je približno 0,94, pred tednom dni pa je bilo ocenjeno na približno 0,75.

Upoštevali so vpliv prekuževanja in cepljenja po starostnih skupinah ter nove različice virusa. Vpliva dogodkov z množično udeležbo v zadnjem obdobju in sproščanja ukrepov v slovenski zeleni fazi na nadaljnji potek epidemije pa niso upoštevali, piše na njihovi spletni strani.

Glede na semafor EU-ja, kjer je merilo 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev, je Slovenija v rdeči fazi. Štirinajstdnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev je čez 200, za prehod v oranžno fazo pa mora pasti pod 150. Na IJS-ju ocenjujejo, da bi lahko ob enakem trendu razvoja epidemije v oranžno fazo prešli v drugi polovici junija, v zeleno pa sredi avgusta. A ob objavi tokratne napovedi opozarjajo, da je negotovost napovedi zaradi spremembe trenda velika.

Po njihovih ocenah se je v prvem valu okužil približno vsak stoti prebivalec. V drugem valu se je do zdaj okužila približno dobra tretjina prebivalstva. Trenutno je po ocenah okuženih približno 0,4 odstotka prebivalstva oz. približno vsak 250. prebivalec.

Podatki o cepljenju

S prvim odmerkom je bilo do zdaj po podatkih NIJZ-ja cepljenih več kot 661 tisoč prebivalcev, z vsemi potrebnimi odmerki pa več kot 402 tisoč ljudi. "Pri odrasli populaciji, če štejemo samo tiste, ki jih v Sloveniji trenutno cepimo, je prvi odmerek prejelo že blizu 39 odstotkov, medtem ko je polno cepljenih odraslih ljudi približno četrtina," je dejala vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. Na ravni celotne države je bilo z vsemi potrebnimi odmerki sicer cepljenih dobrih 19 odstotkov prebivalcev.

V kratkem tudi začetek cepljenja mladoletnih prebivalcev

Evropska agencija za zdravila (EMA) je v preteklem tednu podala pozitivno mnenje za cepljenje otrok od 12. leta dalje s cepivom podjetij Pfizer in BioNTech. "Odločitev je bila pričakovana, saj je pred tem to odločitev podala že kanadska agencija za zdravila in ameriška uprava za hrano in zdravila," je na dopoldanski vladni novinarski konferenci povedala Bojana Beović.

Napovedala je, da se bo cepljenje otrok, starejših od 12 let, v Sloveniji začelo v kratkem. Ta teden se bo sestala posvetovalna skupina za cepljenje, ki bo o tem podala uradno mnenje, ki bo nato podlaga za priporočila NIJZ-ja. "Na vsak način pa bomo sprejeli nekatera priporočila, s katerimi bomo skušali spodbuditi cepljenje zlasti bolj ogroženih skupin otrok, ki imajo kronične bolezni, ki bi lahko povzročile težji potek bolezni," je dejala infektologinja in dodala, da posvetovalna skupina tu računa na strokovno vlogo pediatrov. "Cepivo pa je odobreno in ni razloga, da se ne bi uporabljalo," je še dodala.

Po besedah vodje posvetovalne skupine za cepljenje so v Veliki Britaniji že pri britanski različici virusa opažali pogostejše zbolevanje otrok, imeli so tudi nekaj hujših primerov poteka bolezni. Podobno opažajo tudi pri indijski različici. "V celoti statistično gledano je bolezen pri otrocih bistveno blažja kot pri odraslih. Lahko pa imamo tudi pri otrocih težje poteke bolezni na eni strani, na drugi strani pa poseben sindrom, večorganski vnetni sindrom, ki sledi okužbi s covidom-19. To je pa pri odraslih izjemno redko," je dejala Bojana Beović in izrazila mnenje, da je cepljenje otrok smiselno. "Tudi zato, ker bomo epidemijo omejili, če bo precepljen čim večji delež vsega prebivalstva in bo s tem ustvarjena kolektivna imunost," je dodala.

Sorodna novica Jerala: Ni povezave med beljakovinami, ki so jih dokazali, in morebitnimi stranskimi učinki

Velika večina pri nas cepljenih s cepivom Pfizerja

V Sloveniji po uporabi prednjači cepivo Pfizerja, saj je z njim cepljenih 406.482 ljudi. S cepivom proizvajalca AstraZeneca pa je bilo do zdaj cepljenih 160.957 posameznikov. Nemška študija kaže, da bi lahko bilo v cepivu podjetja AstraZeneca veliko nečistoč z beljakovinami. Roman Jerala s Kemijskega inštituta miri, da gre za študijo, ki ni bila recenzirana. Predvsem pa ni, kot je poudaril, popolnoma nobene povezave med temi človeškimi proteini, ki so jih dokazali, in morebitnimi stranskimi učinki.

Kot je povedala infektologinja Bojana Beović je britanska raziskava pokazala, da je neželenih učinkov po drugem odmerku cepiva AstraZenece manj kot po drugem odmerku cepiva Pfizer. "Govorimo pa seveda o različnih vrstah neželenih učinkov. Šlo je za sistemske neželene učinke – utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih, vročina, mrzlica in podobno. V grobem rečeno nekaj deset odstotkov ljudi, 30 do 40, doživi takšen učinek – manj po cepljenju z AstraZeneco kot po cepivu Pfizerja," je dejala na novinarski konferenci.

Samotestiranje učencev in dijakov

S tem tednom se je začelo tudi samotestiranje med učenci zadnjih treh razredov osnovnih šol. Učenci, katerih starši so se strinjali s tem, da se testirajo, lahko to opravijo doma pred odhodom v šolo. Teste so lahko prevzeli v petek, samotestiranje pa bo potekalo predvidoma vsakih sedem dni v domačem okolju. Testirajo se tudi dijaki. Prejšnji teden se je za to odločilo nekaj več kot 20 odstotkov srednješolcev.

Testirajo se tisti učenci in dijaki, ki še niso preboleli covida-19, tisti, ki so ga že, a je pri njih od okužbe minilo več kot šest mesecev, ter dijaki, ki niso bili cepljeni. Za samotestiranje mora biti posameznik zdrav, brez znakov akutne okužbe dihal ali prebavil. V primeru pozitivnega rezultata testa mora šolar na kontrolni PCR-test, na katerega počaka v samoizolaciji doma.

Sproščanje ukrepov in napovedi za poletje

Ponedeljek je prinesel tudi rahljanje nekaterih omejitev. Od danes je v kongresni dejavnosti število ljudi v zaprtih javnih prostorih ali na odprtih površinah s fiksnimi sedišči omejeno na polovično zasedenost. Med ljudmi mora biti eno sedišče prosto. Kjer ni fiksnih sedišč, mora biti med postavljenimi sedišči najmanj en meter razdalje. Med udeleženci, ki niso na sediščih, pa je razdalja predpisana na najmanj meter in pol.

Kot je na novinarski konferenci opozorila infektologinja Bojana Beović, je virus v državi sicer še močno prisoten. "Zadnje čase v javnosti večkrat slišim komentarje, da bo možno nekatere stvari sprostiti, ko bo epidemije uradno konec," je dejala in ob tem poudarila, da sproščanje ukrepov za preprečevanje virusa nikakor ni vezeno na to, ali je v državi administrativno razglašena epidemija ali ne.

"Ti ukrepi so namenjeni zaščiti zdravja in življenja ljudi in so odvisni od pogostosti primerov okužbe in od širjenja bolezni po državi. Glede na obsežno epidemijo, ki je v Sloveniji še prisotna – imamo precej več kot še enkrat toliko primerov kot sosednji Italija in Avstrija ‒ lahko računamo na to, da bodo ukrepi pri nas morali biti v veljavi še kar nekaj časa," je dejala vodja posvetovalne skupine za cepljenje. Po njenem mnenju bi se za dosledno upoštevanje in ohranitev pogojev PCT (prebolevnost, cepljenje, testiranje) morali posebej zavzemati gostinci, turistični delavci in kulturni delavci, organizatorji prireditev. "Ker na ta način bomo ohranili sorazmerno nizko število okužb in administrativni ukrepi prepovedi posameznih dejavnosti ne bodo potrebni," je pojasnila.