Vojaški spopadi so zahtevali okoli 100.000 življenj, od tega je več kot 11.000 ljudi umrlo v skoraj štiriletnem obleganju Sarajeva. Mesto zdaj bije novo bitko – drugačno, a nič manj zloveščo. Kot piše CNN v svoji nedavni reportaži, je pandemija covida-19 v Sarajevu v zadnjih mesecih vzela toliko življenj, kot jih ni niti rožljanje z orožjem pred tremi desetletji. Marca in aprila letos je tako samo v mestu umrlo 698 bolnikov s covidom, med vojaškim obleganjem mesta pa je v povprečju vsak dan umrlo sedem ljudi – civilistov in borcev, čeprav so se zgodile tudi množične tragedije, kot je bilo bombardiranje tržnice leta 1994, ki je vzelo 68 življenj.

"Znova se vračajo stari grozni občutki. V bolnišničnih sobah umira veliko ljudi, bojujemo se z nevidnim nasprotnikom. Znova smo v vojni. Med obleganjem Sarajeva smo bili popolnoma obkoljeni, pozdravili smo veliko ran in težav. V zadnjih treh mesecih doživljamo podobno, v zelo težkih razmerah živimo," je dejal direktor sarajevske splošne bolnišnice Ismet Gavrankapetanović, ki je dodal, da je bolezen vzela tudi več njegovih zdravniških kolegov. "Imamo občutek, da sploh nikomur ni mar za nas," je dodal.

Entiteti se se samostojno odločata glede ukrepov in cepljenja

In prav to – pomanjkanje usklajene akcije in vodenja ter razpršenost odgovornosti med nacionalnimi in regionalnimi institucijami – CNN-ovi sogovorniki omenjajo kot glavno težavo pri ukvarjanju z epidemijo. "Počutimo se izdane in zapuščene," je dejala neka Sarajevčanka in s prstom pokazala na štreno nejasnosti glede pristojnosti lokalnih, regionalnih in zveznih oblasti. "Sovražnik je jasen – to je virus, a proti njemu se ne bojujemo s skupno, usklajeno akcijo. Vsak skrbi le za svojo entiteto, ni pa neke skupne točke, pogleda od zgoraj, z zvezne ravni, ki bi vodil spoprijemanje s pandemijo," je dejala.

S temi ocenami se strinja tudi Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija z Balkana, ki je v pogovoru za MMC dejal: "Zagotovo je eden od razlogov slabega spoprijemanja z epidemijo v BiH-u zapleten ustroj države in to, da je ukrepanje, tudi cepljenje v pristojnosti entitet, ki se tudi samostojno odločajo o nakupih, odobritvah cepiv. Podobno je bilo pri nakupu zaščitne opreme, zaradi česar proti premierju Federacije BiH-a in druge vpletene teče sodni postopek. Veliko zapletov, neusklajenosti in jeze med ljudmi, ki proti odgovornim organizirajo proteste. Potem pa je seveda tu nespoštovanje ukrepov, še bolj pa nezmožnost nadzora, na primer nošenja mask v zaprtih prostorih in druženja."

Zoran Blagojević, piarovec premierja Federacije BiH-a, ene izmed dveh političnih entitet v državi, je pojasnil, da njihova entiteta, ki jo sestavljata skupnosti Bošnjakov in bosanskih Hrvatov, sploh nima ministra za zdravje na nacionalni ravni. Po njegovem bi moralo nadzor nad upravljanjem epidemije prevzeti tričlansko predsedstvo (sestavljeno je iz treh etnično določenih članov, predsedujoči pa rotirajo, trenutno je to Milorad Dodik), ki naj bi vodilo in usklajevalo ukrepe in dejanja dveh entitet, Federacije BiH-a in Republike Srbske.

"Mnoge urejene države imajo težave s to zdravstveno krizo, pri nas pa sploh nič ne deluje tako, kot bi moralo. Osnovna težava je, da ni jasno, kdo je odgovoren za kaj, zato nastajajo zamude tudi pri nakupu cepiva, zaščitne opreme in ventilatorjev. Epidemija je tako še bolj razgalila tisto, kar vemo že dolgo – da ogromno stvari v našem sistemu ne deluje," je dejal Blagojević, ki je opozoril na to, da se od daytonskega mirovnega sporazuma leta 1995 nič ni spremenilo v smeri, da bi glavne funkcije države delovale bolje in učinkoviteje. Nacionalne institucije zaradi nejasnih pristojnosti ostajajo šibke, medtem ko imata vladi obeh entitet velik vpliv, pogosto prav zato ne želita sodelovati in sprejemati skupnih ukrepov.

Usklajeni niso niti znotraj same Federacije

A zanimivo je, da kljub veliki zdravstveni krizi omejitveni ukrepi v državi niso tako strogi, kot bi si predstavljali. Anžin opisuje izkušnjo iz prve roke: "Ko sem bil tam pred časom, ko so bile razmere vsaj na papirju precej bolj dramatične, sem bil presenečen, da sem na primer tudi po trgovinah srečeval ljudi brez zaščitnih mask, čeprav so bile te obvezne. Problem, kot že rečeno, je tudi v nadzoru – zaradi pristojnosti, kadrovske stiske (tam se še vedno spopadajo tudi z migrantsko krizo, ki sta jo zvezna oblast in Republika Srbska preložili na Federacijo BIH, ta pa v glavnem na Unsko-sanski kanton), kar se tiče denarja, pa imajo na Zahodnem Balkanu precej tudi pomoči iz Evropske unije, ki je sicer pogosto malo prezrta. Policijska ura bo v Federaciji po novem krajša, začela se bo ob 23. uri, ampak v kantonu Sarajevo, ki je bil najbolj prizadet – nekateri so ga pred meseci zaradi hitrega širjenja okužb in predvsem številnih žrtev primerjali z Bergamom –, morajo to odločitev, kot v vseh drugih kantonih še potrditi. Usklajeni torej niso niti znotraj same Federacije. V Sarajevu na primer že dolgo opozarjajo, da lahko k njim njihovi in državljani regije vstopajo brez testa ali potrdila o cepljenju."

Najmanj cepljenih na sto prebivalcev v regiji

Ne le pri vodenju epidemije, Bosna in Hercegovina ima velike težave tudi pri dobavah cepiva in cepljenju svojega prebivalstva. To je država v regiji z najmanjšim številom cepljenih na sto polnoletnih prebivalcev. Do konca aprila je v državo prišlo le 226.800 odmerkov cepiva, večino kot donacije Turčije, Srbije in Kitajske. Država se zanaša na dobave cepiva v okviru programa Covax, ki želi cepivo zagotoviti tudi revnejšim državam, prav tako je pred dnevi na Balkan, torej tudi v BiH, prišla prva pošiljka cepiv iz Evropske unije.

EU je namreč obljubil, da bo od maja do avgusta državam nečlanicam na Zahodni Balkan, torej Srbiji, BiH-u, Črni gori, Severni Makedoniji, Albaniji in Kosovu, v tedenskih pošiljkah poslal skupno 651.000 presežnih odmerkov cepiva proizvajalcev Pfizer/BioNTech. Cepiva bo v okviru 70 milijonov evrov vrednega programa, odobrenega decembra lani, financirala Evropska komisija, poroča Euronews.

Bosna in Hercegovina je iz te pošiljke prejela 10.530 odmerkov Pfizerjevega cepiva, ki ga je državi ob obisku predal evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi. Ta je v Sarajevu poudaril, da je cepivo izraz podpore Evropske unije BiH-u v boju s pandemijo. Skupno naj bi BiH-u prek mehanizma EU4Health pripadlo 214.000 Pfizerjevega cepiva, prek istega mehanizma naj bi država prejela še 380.000 odmerkov cepiva AstraZenece iz Poljske.

Okoli trimilijonska država je doslej prejela le okoli 50.000 odmerkov cepiv od 1,23 milijona, kolikor jih je naročila prek pobude Covax. Srbska entiteta Republika Srbska medtem cepiva postopno dobiva iz Rusije in Kitajske, ki jih je naročila sama. Tako so že prejeli 67.000 odmerkov ruskega cepiva Sputnik V.

Republika Srbska bistveno uspešnejša pri cepljenju kot Federacija BiH

"Sprejemanje ukrepov, naročanje zaščitne opreme in cepiva, vse to je v pristojnosti entitet. Tako so v Republiki Srbski, vsaj ko gre za cepljenje, bistveno bolj uspešni. Seveda tudi zaradi pomoči Srbije, sami so se že pred časom odločili za uporabo cepiva Sputnik, ga naročili in dobili, medtem ko se je zdelo, da v Federaciji bolj čakajo na mehanizem Covax in pomoč EU-ja, ki pa je dolgo ni bilo. Zdaj sicer prihaja. Tako niso uspeli sami naročiti nič in lahko le čakajo na obljubljenih milijon odmerkov iz mehanizma. Celo številke o okuženih in mrtvih se iz obeh entitet sporočajo ločeno," je še dejal Anžin.

Dodal je, da je govoril z bosanskim novinarjem, ki je opisal razlike v cepljenju novinarskega ceha. V Republiki Srbski so medijski delavci zdaj uvrščeni med prioritetne skupine, začenja se cepljenje, izbirali bodo lahko med tremi proizvajalci. V Federaciji ne le, da medijskih delavcev ni med prednostnimi skupinami, tudi če bi bili, bi čakali še dolgo. Seveda imajo tudi čisto birokratske težave, dvome, ali so strategije dobra, ali se zares izvajajo, sumi, da se da do cepiva mimo vrste, ponekod so zavračali cepljenje z AstraZeneco. Ampak največje težave do zdaj so bile v pomanjkanju cepiva.

Evropski komisar: Mar nam je

Varhelyi, ki je v BiH prispel v okviru turneje v regiji, je sicer dejal, da je "nastopil veliki dan", dobava cepiva pa da je dokaz, da EU skrbi za regijo in BiH. "Naše močno sporočilo je, da nam je mar," je dejal komisar. Poudaril je, da je cilj EU-ja predvsem pomagati pri zaščiti zdravstvenih delavcev v BiH-u, ki so v prvih vrstah v boju proti pandemiji. Napovedal je, da bodo regiji skupaj s pobudo Covax, v kateri je Unija prav tako donatorka, namenili več kot milijon odmerkov cepiva.

Dodal je, da do cepiva ni bilo lahko priti in da je prihajalo do zamud, da pa so cilj na koncu vendarle dosegli. V primeru Zahodnega Balkana ob podpori Avstrije, ki je usklajevala celoten proces.

V Sarajevo je ob evropskem komisarju v torek prispel tudi avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg, ki je prav tako poudaril, da je donacija cepiva močan signal, da se BiH lahko opre na EU in da se bo podpora Unije nadaljevala. Schallenberg je dodal, da je to skupen projekt EU-ja in da se na Dunaju zavedajo, da je varnost Avstrije, kjer živi 200.000 ljudi z družinskimi povezavami v BiH-u, odvisna od varnosti v jugovzhodni Evropi in da nihče ni varen, dokler niso varni vsi.

Na sarajevskem letališču ju je sprejel predsedujoči svetu ministrov BiH-a Zoran Tegeltija, ki se je zahvalil za pomoč EU-ja in izrazil upanje, da bodo v državi nadomestili zamude pri cepljenju. Dejal je, da do junija pričakujejo okoli 850.000 odmerkov cepiv v okviru pobude Covax, skupaj s kitajskimi cepivi pa do konca drugega četrtletja do milijon odmerkov. Do jeseni upa, da bodo cepili večino državljanov.

Na cepljenje čez mejo v Srbijo? Seveda.

Ljudje so zaradi počasnega odziva vlade, da zagotovi dovolj cepiva, in počasnega cepljenja, jezni. V začetku aprila so zato v Sarajevu odšli na ulice. "Protestniki so na ulice odšli z dobrimi nameni, šlo je za odraz mišljenja večine prebivalstva. Ljudje imajo vtis, da si oblast nič ne prizadeva, da bi zagotovila cepivo za svoje ljudi, medtem ko je sosednja Srbija prava zgodba o uspehu v svetovnem merilu na tem področju," je za CNN dejal Adnan Ćerimagić, analitik pri institutu European Stability Initiative, ki ima sedež v Berlinu. Večina držav v regiji je kampanjo cepljenja začela konec decembra ali januarja, ne pa tudi BiH, saj za to preprosto ni imel dovolj odmerkov.

Srbija, ki si je zagotovila tudi rusko in kitajsko cepivo, je aprila odprla vrata za cepljenje tudi tujcem, zato se je čez mejo odpravilo tudi več ljudi iz BiH-a. Do konca aprila so v Srbiji cepili okoli 40.000 tujih državljanov, največ med njimi prav iz BiH-a in Severne Makedonije. "Smo majhna regija. Tudi če mi dosežemo kolektivno imunost, ne bomo varni, če tisti okoli nas ne bodo cepljeni," je dejala srbska premierka Ana Brnabić.

"Ne le ljudje, ki so se odločili, da doma ne bodo čakali in se odpravili s prijavo ali brez, kar lahko zdaj stori vsak tujec (za te sicer še vedno velja, da se morajo prijaviti prek e-uprave, Srbi lahko pridejo tudi brez, od danes celo v nakupovalnih središčih). Bilo je tudi organizirano cepljenje, na primer zdravstvenih delavcev iz Republike Srbske, novinarjev, v Srbiji se je cepilo celo celotno bosansko-hercegovsko ustavno sodišče, številni podjetniki in njihovi zaposleni. V Srbiji se včasih zares zdi, da ne vedo, kaj bi z vsemi cepivi, glede na to, da je doma zanimanja vedno manj," je še dodal dopisnik RTV-ja, ki živi v Beogradu.

V zadnjem času so se epidemiološke razmere v BiH-u kljub temu razmeroma stabilizirale, saj zadnje dni dnevno naštejejo manj kot 500 novih okužb. Zdravstvene oblasti menijo, da je tretji val epidemije minil, toplejše vreme pa naj bi olajšalo nadzor razmer. V državi sicer še vedno veljajo omejitveni ukrepi, med drugim nočna prepoved gibanja v Federaciji BiH ter prepoved množičnih zbiranj in omejen delovni čas gostinskih lokalov po vsej državi. Županja Sarajeva Benjamina Karić ob tem opozarja, da cikli zaostrovanj in sproščanj ukrepov niso vzdržni. "Trpeli smo že med vojno in zdaj ljudje znova trpijo. Zaprli bomo mesto, omejili gibanje ljudi, a brez cepiva to ne bo kaj dosti pomagalo," je dejala.

Tudi ona je kritična do zvezne vlade, za katero se zdi, da si ne prizadeva dovolj, da bi preskrbela cepivo. "Najhuje se mi zdi, da bi to krizo lahko ustavili, prav tako, kot bi lahko ustavili vojno v 90. letih, pa se to ne zgodi. Zdaj so cepiva na voljo, imamo denar, da jih kupimo, nimamo pa delujočega sistema, ki bi vse skupaj organiziral," je dejala.

Izjavo je dal tudi upokojeni zdravnik Bakir Nakaš, ki za počasen napredek pri cepljenju prav tako krivi pomanjkanje koordinacije na državni ravni. Se boj kaj spremenilo? Optimizma ne kaže. "Nisem prepričan, da bodo prebivalci Sarajeva do konca leta zaščiteni s cepivom," je dejal. Gavrankapetrović je dodal: "Brez širokega cepljenja bomo kmalu zakorakali v četrti val. To bo kriza brez konca."

Ogroženih 20 odstotkov delovnih mest

Zdravstvena kriza je seveda močno načela tudi gospodarstvo. V skupni študiji Združenih narodov in Evropske unije, ki jo je konec aprila povzela agencija Reuters, so ocenili, da je zaradi posledic pandemije v BiH-u ogroženih skoraj 250.000 delovnih mest, predvsem v trgovini, prometu in turizmu. Med ranljivejše sektorje spada tudi kmetijstvo, skupno pa 14 gospodarskih panog. Skoraj četrt milijona ljudi predstavlja 20 odstotkov vse delovno aktivne sile v državi. Kriza je močno prizadela tudi mlajše zaposlene, ki šele vstopajo na trg delovne sile, a so zdaj ostali brez zaposlitve. "Imeli so namreč najmanj varna in najslabše plačana dela, poleg tega pa so pri svojem delu v pogostih stikih s strankami," so dejali v Evropski banki za obnovo in razvoj. Dodali so, da so že pred pandemijo mnogi mladi in visoko izobraženi delali v sivi ekonomiji ali pa so se odselili v bogatejše države.