Trend novih okužb je zdaj padajoč? Kaj to pomeni, si že lahko vsaj malo oddahnemo?

Iz prejšnjih tednov vemo, da so konci tedna vedno malo bolj optimistični, se pravi narejenih je nekaj manj testiranj, kot jih je narejenih med tednom. Tako da pravi rezultati oziroma trendi se bodo videli nekje v sredo, se pravi v torek. Vsekakor pa v zadnjih dneh opažamo manjše število pozitivnih izvidov testov. Ukrepi, ki jih izvajamo, so učinkoviti, kar seveda po tej strani pomeni, da moramo pri tem še vztrajati, da zdaj ne smemo popustiti, ker sicer bomo deležni tega fenomena "rebound", se pravi, da se bomo začeli družiti. Povečalo se bo število okužb in s tem večje število ljudi, ki bodo potrebovali sprejem v bolnišnice.

Kljub spodbudnim podatkom verjetno še ni čas, da bi se sprostili, ukrepi še vedno veljajo. Kaj v teh dneh posebej priporočate ljudem?

Ukrepi bodo vsekakor veljali še nekaj časa. Spodbudno je, da se jih ljudje res držijo, kar je pohvalno in apeliram na vse, da vztrajamo na tej poti še nekaj časa, ker samo na ta način bomo lahko v resnici preprečili da bi se število znova začelo povečevati. Vedeti moramo, da manj kot je druženj, manj je možnosti tega neposrednega prenosa virusov. Na ta način omejimo možnost širjenja virusa, kar si seveda vsi želimo.

Kakšno pa je trenutno stanje na infekcijski kliniki? Kako je z zasedenostjo postelj? Verjetno se pozna tudi že utrujenost vseh zaposlenih?

Glede samega stanja ‒ je stabilno. Postelj je dovolj za tiste, ki jih potrebujejo. Enako velja za postelje v intenzivnih enotah, tako da je to res odraz tega, da ni množičnega zbolevanja, da ni velikega števila pritiska na bolnišnice. Pri osebju, predvsem tisto, ki dela v turnusih, kar je intenzivna enota, se izrazito pozna. Ne tako utrujenost, kot je precej težaven ritem, ki smo ga navajeni. Se pravi, da nimamo prostih koncev tedna, kar se seveda potem pozna na splošnem počutju. Je pa seveda vzpodbudno to, da se bolniki zdravijo, da odhajajo na navadne oddelke in da se tudi na navadnih oddelkih potem stanje bolnikov izboljšuje in odhajajo v domačo oskrbo. Za vsakega, ki se pozdravi, je to zelo pozitivna izkušnja za vse, ki delamo, ki smo v to vpeti.

Kakšno klinično sliko so imeli tisti, ki so umrli pri vas oziroma se zdravijo v intenzivni enoti?

Ločiti moramo, zakaj so bolniki pravzaprav bili v intenzivni enoti oziroma zakaj so bolniki umrli. Ali gre tukaj neposredno za smrt zaradi covida-19 ali gre za smrt zaradi pridruženih bolezni. To sta dve zelo različni skupini. Predvsem na začetku smo imeli kar nekaj bolnikov, ki so imeli hude pridružene bolezni, pri katerih bi se tudi kakšna druga okužba definitivno končala podobno, kot se je zdaj zaradi okužbe s covidom-19. Se pravi, da je bil izhod neugoden, da se je končalo s smrtjo. Nekateri bolniki, ki so v intenzivnih enotah, pa seveda umirajo neposredno zaradi okužbe s covidom-19. Tukaj gre predvsem za izrazito prizadetost pljuč in zaradi tega potem prizadetost krvožilnega sistema in multiorgansko odpoved. Se pravi najprej izrazita prizadetost pljuč, potem pa prizadetost drugih organov, ki vodi v začaran krog, ki ga ne moremo prekiniti.

Pred nekaj tedni ste začeli kombinirano poskusno zdravljenje z zdravili. Kako uspešno je?

Mi smo zelo majhni. Slovenija s številom bolnikov, ki jih imamo hospitaliziranih, pravzaprav težko predstavlja neko veliko skupino, iz katere bi lahko rekli, kaj se pravzaprav dogaja. Gre bolj za osebne izkušnje na posameznih bolnikih. Se pravi, da bomo del mozaika, ko bomo te podatke posredovali naprej. Kombinirali smo najprej različna zdravila, za katera se je pozneje v raziskavah izkazalo, da niso tako zelo učinkovita, tako da smo tudi shemo zdravljenja nato spremenili. Kot del sočutne rabe smo dobili na voljo tudi remdesivir, o katerem se v zadnjih dneh oziroma tednih kar veliko govori. To je bilo zdravilo, ki je bilo izdelano za zdravljenje ebole in se je predvsem na Kitajskem izkazalo kot zelo učinkovito. Dala ga je farmacevtska firma, ki ga je izdelovala kot del sočutne rabe, na voljo za bolnike, ki so v intenzivnih enotah. Zdravili smo dva bolnika, pri katerih je bil izid zdravljenja ugoden. Tako upamo, da bomo v naslednjih dneh imeli na voljo zdravilo še za nekaj naslednjih bolnikov, če bo to potrebno.

Ste v tem času odkrili še kaj novega o virusu, so kakšne nove informacije, koliko časa denimo ostaja na površinah? Ali so kakšne nove študije o tem, ali se nam ga v toplejših dneh ni treba bati?

Virus ostaja kar nekaj časa na površinah predvsem na teh gladkih površinah, kot so jeklene površine, plastične površine, če jih seveda ne čistimo. V primeru, da jih čistimo z alkoholnim razkužilom oziroma z razkužili, na katere je virus občutljiv, pa pravzaprav po minuti delovanja razkužila virusa na teh površinah ni več. Pomembno je, da si roke razkužujemo, da razkužujemo površine, s katerimi smo bili v stiku z rokami. Na ta način ravno tako preprečimo, da bi virus ostal na površinah in bi ga potem z rokami prenesli na svoje sluznice. Glede toplejšega vremena napovedi niso najbolj optimistične, če gledamo zdaj Srednjo in Južno Ameriko, kjer je kar veliko število obolelih, tako da bomo videli, kaj nam bodo prinesli toplejši dnevi.

Za tiste, ki se vračajo iz tujine, zdaj velja 7-dnevna karantene in ne več 14-dnevna. Zakaj je to smiselno?

V zadnjih dneh oziroma tednih smo ugotovili, da večina ljudi zboli nekje po petih do sedmih dneh, se pravi od zadnjega stika. To se pravi, da je teh sedem dni karantene dovolj za večino bolnikov. Vsekakor pa je potem potrebno še naprej samoopazovanje in v primeru pojava kakršnih koli težav ali vročine, kašlja, bolečin v žrelu, takoj samoizolacija in obisk zdravnika.