Vlada bo predvidoma na seji v sredo odločala tudi o podaljšanju epidemije. Tridesetdnevna epidemija, ki jo je vlada z odlokom razglasila 17. aprila, se namreč izteče v nedeljo.

Pogoji za razglasitev epidemije ostajajo izpolnjeni, saj je štirinajstdnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) višja od 140 in znaša 408. Prav tako je hospitaliziranih več kot 250 covidnih bolnikov, in sicer 477, 131 pa jih potrebuje intenzivno nego. Eden od pogojev za razglasitev epidemije je namreč tudi več kot 50 bolnikov na oddelkih za intenzivno nego.

Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb pa je glede na zadnje epidemiološke podatke padlo na 549, kar pomeni, da Slovenija izpolnjuje pogoje za rumeno fazo sproščanja epidemioloških ukrepov.
Skladno z načrtom sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije je v rumeni fazi sicer predvideno sproščanje turističnih nastanitev in odprtje srednjih šol ter fakultet brez omejitev.

Cepivo AstraZenece do konca leta

Nacionalni koordinator za logistični del akcije množičnega cepljenja proti covidu-19 Jelko Kacin pa je napovedal, da bo AstraZeneca cepivo Sloveniji dobavljala do konca leta. V torek je šlo v cepilne centre po državi skupno 14.300 odmerkov tega cepiva, prihodnji teden še 14.600, zadnji teden maja pa 65.000 odmerkov.

Kacin je povedal tudi, da dodatnih naročil cepiva AstraZenece ne bo, ker je Evropska komisija šla v sodno izterjavo že dogovorjenih odmerkov cepiva, kar za Slovenijo pomeni 1,4 milijona odmerkov. Dobava cepiva AstraZenece v Slovenijo je po njegovih besedah zelo osiromašena, zato večjega dela naročenih odmerkov še nismo prejeli. Po njegovih besedah ne drži informacija, da cepiva AstraZenece od junija ne bo več.

"Zavedamo se, kako je ranljiva država pri cepljenju, če je odvisna samo od enega cepiva. Treba je imeti na voljo več cepiv. Za prihodnje leto se že pogovarjamo, da bi imeli zadosten nabor cepiv, vse države pa si želijo, da bi imele štiri vrste cepiva," je dejal Kacin.

Sorodna novica EU na sodišču zahteva izostalo cepivo; Slovaška z AstraZeneco ne bo cepila

Dobavitelj drugega vektorskega cepiva, Janssen, po Kacinovi oceni stabilizira dobavo svojega cepiva in trenutno v Slovenijo tedensko dobavlja 6000 odmerkov. Pred odobritvijo Evropske agencije za zdravila so tudi nove vrste cepiva, ki pa jih v Sloveniji ne bo pred jesenjo.

Kacin je tudi napovedal, da Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pripravlja kampanjo glede cepljenja, ki jo bo pognal v teh dneh. V kampanji pa bo inštitut prebivalce Slovenije pozval k cepljenju s cepivom AstraZenece, saj se je pri ljudeh pojavil strah zaradi strdkov, ki naj bi jih povzročalo to cepivo.

Po njegovi oceni je bilo do zdaj v Sloveniji cepljenih 30 odstotkov odraslih, z veliko udeležbo ljudi pa je junija mogoče doseči 60-odstotno precepljenost odrasle populacije.

V ponedeljek 491 okužb

V ponedeljek je bilo po 3642 PCR-testiranjih potrjenih 491 okužb. Pozitivnih je bilo 13,5 odstotka izvidov. Hospitaliziranih je 477 bolnikov s covidom-19, 131 v intenzivni negi. Umrli so trije bolniki s covidom-19.

Ob 3642 PCR-testih, ki so potrdili 491 okužb, je 43.620 ljudi opravilo hitro testiranje. Tisti, ki so prejeli pozitiven izvid, so bili napoteni še na PCR-testiranje.

V slovenskih bolnišnicah se zdravi 477 bolnikov s covidom-19, 31 manj kot dan pred tem. Zdravljenje v intenzivni negi potrebuje 131 bolnikov, dva manj. Skupno je bilo iz bolnišnic odpuščenih 54 ljudi.

V ponedeljek so umrli trije bolniki s covidom-19.

Izpolnitev pogojev za rumeno fazo

Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb se je s 606 znižalo na 549. S tem sta izpolnjeni obe merili za prehod države v rumeno fazo ‒ manj kot 500 hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 in sedemdnevno povprečje okužb pod 600.

O nadaljnjih spremembah ukrepov bo vlada odločala na seji v sredo, predtem se bo posvetovala tudi s strokovno svetovalno skupino. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je za Televizijo Slovenija povedal, da bi se lahko nekoliko omilila omejitev zbiranja ljudi. Druženje je zdaj omejeno na 10 ljudi.

Med regijami precejšnje razlike

"Kljub boljšim podatkom pa razlike med regijami še vedno ostajajo," je na dopoldanski novinarski konferenci dejala vladna govorka Maja Bratuša. Kot je pojasnila, ima najslabša regija, primorsko-notranjska, več kot še enkrat slabše sedemdnevno povprečno število potrjenih primerov na 100 tisoč prebivalcev kot najboljša regija, ki je trenutno posavska.

Po navedbah epidemiologinje Irene Grmek Košnik večina regij ostaja v rumeni oz. oranžni fazi. "Nekatere občine so oranžne, rumene, nekatere ostajajo rdeče," je pojasnila in dodala, da najpomembnejši vir okužb ostaja lokalni vir. Povedala je tudi, da je strokovna skupina vladi predlagala novo rahljanje ukrepov. "Vendar bi bilo nelojalno, da o tem govorim jaz, to bo prišlo v javnost prek vladne strokovne skupine," je dejala na novinarski konferenci.

Na IJS-ju pričakujejo nadaljnje umirjanje epidemije

"Po številkah smo v rumeni fazi. Če ne bi šli v lockdown 1. aprila, bi imeli v bolnišnicah več kot tisoč ljudi. Danes jih imamo manj kot 500 in lockdown je v resnici uspel," je ocenil Leon Cizelj z Insituta Jožef Stefan. Po njegovih navedbah bi brez 11-dnevnega delnega zaprtja države v rumeno fazo prišli šele sredi junija. Pri umirjanju epidemije so poleg tega v zadnjih dveh tednih pripomogle tudi šolske počitnice, ko je bilo manj medosebnih stikov, ob tem pa na umirjanje epidemičnih razmer najbolj vplivata precepljenost (vsak teden 50 tisoč novih imunih) in prekuženost prebivalstva (okoli 15 tisoč novih prekuženih tedensko).

"Pričakujemo, da bomo v naslednjih tednih padali, vendar je to odvisno od samozaščitnega obnašanja in hitrosti cepljenja," je dodal Cizelj. Napoved o tem, kdaj bi lahko dosegli merila za zeleno fazo, je po besedah Cizlja nehvaležna. "Glede tega je še veliko neznank. Kar ta trenutek vemo, in če gremo po enakih poteh naprej, bo to zelo verjetno na začetku poletja," je ocenil.

Cepilni centri širijo svoje kapacitete

Cepljenje vseh odraslih se po državi nadaljuje, prednost pa imajo še naprej starejši in ranljive skupine.

Kot je na vladni novinarski konferenci povedala direktorica ZD-ja Domžale Renata Rajapakse, so pri njih s cepljenjem mlajših od 50 let začeli prejšnji teden. "Število cepljenj prilagajamo prejetemu cepivu. V okviru priprav na bolj množično cepljenje smo se organizirali tako, da lahko v eni uri cepimo 240 oseb oz. v tem tednu bomo tako cepili 4000 oseb, če se bodo vsi odzvali na vabilo," je pojasnila in dodala, da se tudi v ZD-ju Domžale srečujejo z zadržki vabljenih ljudi do cepiva AstraZeneca. "To upoštevamo. Če se oseba ne želi cepiti s cepivom, ki je na razpolago, mora privoliti v to, da počaka na vrsto za cepivo mRNA," je dejala.

V skladu z nacionalno strategijo cepljenja tudi cepilni center v Celju začenja cepljenje splošne populacije. Ker s tem pričakujejo večjo obremenitev, bodo cepilni center razširili. Kot je za Televizijo Slovenija poročala Barba Štor, bo cepljenje po novem potekalo v hali L celjskega sejmišča, zaradi selitve pa se bo danes cepljenje začelo šele ob pol dvanajstih. Po novem bo v Celju na voljo osem cepilnih mest, z okrepljeno ekipo pa računajo, da bodo dnevno cepili do 1500 ljudi, kar je še enkrat več, kot do zdaj. Doslej so imeli v Celju štiri cepilna mesta.

Prijave na cepljenje v Celju sprejemajo prek obrazca na spletni strani Zdravstvenega doma Celje, saj za zdaj še usklajujejo njihov informacijski sistem s portalom zVEM. Ob tem zagotavljajo, da se tistim, ki so na cepljenje že prijavljeni, ni treba ponovno prijavljati.