Aktivno okuženih je bilo v ponedeljek trenutno 7708 ljudi. V bolnišnici se zaradi nove koronavirusne bolezni 19 zdravi 313 bolnikov, 56 jih potrebuje intenzivno obravnavo. V ponedeljek so jih 27 odpustili v domačo oskrbo. Umrla sta dva bolnika s covidom-19. Do zdaj je zaradi te bolezni v Sloveniji umrlo 192 ljudi.

V ponedeljek so bili bilo med okuženimi štirje otroci, stari manj kot štiri leta, osem starostnikov nad 85 let, največ pa jih je v starostnih skupinah med 45. in 55. letom (108) ter 34. in 44. letom (103).

Sreda bo očitno rekordna, saj je premier Janez Janša v odzivu na protest v Mariboru zaradi t. i. policijske ure tvitnil, da so v torek potrdili že več kot 1100 novih okužb.

V ponedeljek so okužbe potrdili v 153 občinah. Znova je bilo največ primerov v Ljubljani (96), kjer je trenutno okuženih občanov 0,395 odstotka. Največji delež okuženih prebivalcev imajo ta čas v občinah Odranci (1,946 %), Sodražica (1,506 %), Mežica (1,152 %), Železniki (1,120 %), Moravče (1,067 %) in Škofja Loka (1,017 %).

Vodja vladne posvetovalne skupine Bojana Beović je sicer v ponedeljek poudarila, da je okužen že odstotek prebivalstva Slovenije.

Pristojne skrbi predvsem število hospitaliziranih, saj niso težava le postelje, temveč predvsem ustrezni kader za delo s temi bolniki. Na deset bolnikov v intenzivni terapiji bi potrebovali 50 medicinskih sester.

V bolnišnicah trenutno 100 postelj na intenzivnih oddelkih

V slovenskih bolnišnicah je trenutno na razpolago 100 postelj za intenzivno nego bolnikov s covidom-19, po potrebi pa se te zmogljivosti lahko razširijo na 136 postelj, pravijo na ministrstvu za zdravje.

Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana jih je trenutno 88, od tega 26 postelj za intenzivno terapijo. Siva cona za obvladovanja covida-19 je bila za UKC Ljubljana marca vzpostavljena v drugem nadstropju diagnostično-terapevtskega servisa in pritličju urgentnega kirurškega bloka. Zaradi tega pa so se določeni programi za čas epidemije začasno zaustavili oz. se niso mogli izvajati. Zato nameravajo vzpostaviti sivo cono v že več kot desetletje praznih prostorih Zavoda za varstvo pri delu, temu je julija dal soglasje tudi svet UKC Ljubljana.

UKC Ljubljana je pripravil načrt scenarijev v primeru porasta števila bolnikov s covidom-19. V prvi fazi je v prostore bolnišnice Petra Držaja v Šiški predvidena selitev bolnikov z infekcijske klinike, ki nimajo covida-19, v peti fazi pa tudi za bolnike s covidom-19.

UKC Maribor k pomoči pozval zdravnike koncesionarje

Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor je po zgledu ljubljanskih kolegov vse koncesionarje za opravljanje javne zdravstvene službe na območju podravske regije pozval, naj se vključijo v njihovo delo. Svoje prostore so že prilagodili in za zdravljenje bolnikov s covid-19 prerazporedili zaposlene, zato jim je trenutno onemogočeno običajno izvajanje rednega delovnega programa, ki ga morajo opraviti po pogodbi z zdravstveno zavarovalnico.

Direktor mariborskega centra Vojko Flis je pojasnil, da so za 26 povečali število postelj za bolnike, ki ne potrebujejo umetnega predihavanja, tako da imajo teh zdaj skupno 66. "V naslednjem obdobju lahko zvišamo še za 40, kar pomeni, da bomo imeli za bolnike, ki ne potrebujejo umetnega predihavanja, več kot sto postelj," je dodal.

Tudi pri njih je težava z ustreznim kadrom. Zaradi tveganih stikov ali odrejenih karanten namreč dnevno manjka okoli sto zaposlenih, kar poskušajo reševati s prerazporejanjem kadrov ter študenti medicine in zdravstvene nege.

V ptujski bolnišnici okužba vdrla v interni oddelek

V ptujski bolnišnici je prišlo do obsežnejšega vdora novega koronavirusa med bolnike na internem oddelku. V ponedeljek so odvzeli brise bolnikom v enem delu oddelka in potrdili sedem okuženih bolnikov. Brise bodo odvzeli vsem bolnikom na internem oddelku, rezultati testiranj pa bodo po besedah direktorice Anice Užmah znani v sredo.

Ptujska bolnišnica je oddelek za covid-19 odprla pred nekaj tedni, prejšnji teden pa so že zapolnili vse posteljne zmogljivosti, zaradi česar morajo ostale bolnike seliti po drugih oddelkih bolnišnice ali jih predati v oskrbo domov svojcem. Skupaj imajo v bolnišnici za bolnike s covidom-19 na voljo 28 postelj.

Aktiviran načrt ministrstva za zdravje

Z razglasitvijo epidemije je minister za zdravje Tomaž Gantar v ponedeljek tudi aktiviral načrt dejavnosti ministrstva ob pojavu epidemije. Ta med drugim predvideva možnost zagotavljanja posteljnih zmogljivosti tudi zunaj zdravstvenih ustanov, denimo v dijaških oziroma študentskih domovih, zdraviliščih, hotelih, športnih dvoranah.

Načrt za vse deležnike v zdravstvu, ki sodelujejo pri obvladovanju epidemije, predvideva določene naloge in odgovornost. Izvajalci zdravstvenih storitev – to so bolnišnice in zdravstveni domovi – morajo tako poleg izvajanja svoje zdravstvene dejavnosti načrtovati tudi druge ukrepe, ki bi jim v času zaostrovanja epidemičnih razmer omogočali čim bolj nemoteno delovanje.

Ukrepi morajo vsebovati tudi pogoje in način, da se v zdravstvene namene lahko uporabi dodaten kader, omeji dopust, uredi premestitev osebja med zavodi, vključi koncesionarje, študente, specializante, brezposelno zdravstveno osebje.

Najpomembnejši organizacijski ukrepi, ki jih morajo predvideti bolnišnice, so zagotovitev ločene poti obravnave bolnikov s covidom-19, pospešeno sproščanje prostorov za namestitev okuženih ter določanje prioritet pri obravnavanju bolnikov glede na stopnjo nujnosti oziroma na podlagi klinične slike. Vse to predvidevajo tudi odredbe, ki jih je ministrstvo za zdravje izdalo prejšnji teden.

V načrtu je zapisano, da morajo vse splošne bolnišnice vzpostaviti t. i. sivo cono, v primeru večjih potreb se imenujejo dodatne negovalne bolnišnice, ki se polnijo glede na lokalne potrebe.

Bolnišnice morajo tudi sprejeti ukrepe za pospešeno sproščanje oz. nadomeščanje ventilatorjev oziroma sprostitev kapacitet v intenzivnih enotah, omejiti nenujne obravnave oziroma sprejeme. Če se bodo potrebe po bolnišničnih posteljah za obravnavo bolnikov s covidom-19 povečevale, bodo morale bolnišnice spremeniti namembnosti prostorov, dodatne posteljne zmogljivosti bodo lahko iskali tudi zunaj zdravstvenih ustanov.

Bolniki z nalezljivo boleznijo lahko vstopijo v vse javne zdravstvene zavode, ki imajo 24-urno organizirano službo nujne medicinske pomoči, to so večinoma zdravstveni domovi, razen v Celju, Novem mestu in na Koroškem. Zato morajo ti zagotoviti pogoje za varno obravnavo v primeru suma na nalezljivo bolezen.

Če bi prišlo do začasne ukinitve redne dejavnosti primarnega zdravstvenega varstva, se organizirajo skupne točke za področja nujne obravnave na posameznih področjih zdravstvene dejavnosti, denimo zobozdravstvene dejavnosti, pediatrije, ginekologije ipd. Tam bi obravnavali bolnike, pri katerih bi preložitev obravnave pomenila nepopravljivo škodo za zdravje in življenje.

Zaščitne opreme za tri mesece

Načrt tudi predvideva, da morajo bolnišnice in zdravstveni domovi, kot tudi varstveno-socialni zavodi, zagotoviti osebno varovalno opremo za zaposlene za en mesec dela in skrbeti za informiranje, izobraževanje ter usposabljanje zaposlenih. Zagotoviti morajo tudi zadostno količino razkužil, mask in druge opreme. Državne blagovne rezerve morajo zagotavljati zaščitno in drugo opremo za tri mesece.

"V delo vključiti vse razpoložljive sile"

"V delo je treba vključiti vse razpoložljive zdravnike, koncesionarje in zasebnike," pa vladi sporoča koordinacija zdravniških organizacij. Opozarjajo tudi, da delo ovira akt o sestrskih kompetencah in pozivajo k začasni prekinitvi nenujnih preventivnih programov. Te ukrepe je treba uresničiti takoj, opozarjajo, sicer zdravstveni sistem obremenitev ne bo zmogel.

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Na omrežju Facebook je meščane nagovoril župan Ljubljane Zoran Janković. Prepričan je, da so ljudje dovolj odgovorni, da ukrepe upoštevajo. Za boj proti epidemiji pa Janković državi ponuja prostore gospodarskega razstavišča.

Število okuženih v domovih starostnikov naraslo

V slovenjgraški enoti Koroškega doma starostnikov je zadnje obsežno testiranje okužbo potrdilo še pri 11 stanovalcih in dveh zaposlenih. Trenutno je tako iz te enote 21 okuženih stanovalcev in trije zaposleni. Vsi okuženi stanovalci so v rdeči coni doma, en stanovalec je od nedelje v bolnišnici.

Z drugim vdorom virusa v dom se spopadajo tudi v matični enoti Koroškega doma starostnikov v Črnečah, ki je največji dom na Koroškem z 256 stanovalci in 151 zaposlenimi. Trenutno je okuženih 12 stanovalcev in šest zaposlenih. Eden od okuženih stanovalcev je v bolnišnici, drugi so v rdeči coni doma.

O prvi okužbi poročajo tudi iz mariborskega doma starejših Pod gorco pri enem od oskrbovancev, ki ga bodo prepeljali v brežiško bolnišnico. Direktor doma Gregor Žigon pravi, da bodo v 24 urah vzpostavili rdečo cono, sicer pa se ostali stanovalci po njegovih besedah za zdaj počutijo dobro.

Okužbo so odkrili tudi v Domu upokojencev Kranj. Po enem tednu od prve potrjene okužbe je v kranjskem domu trenutno pozitivnih sedem stanovalcev varovanega oddelka, pet zaposlenih in ena socialna oskrbovalka na terenu. Varovani oddelek je organiziran kot izolacija, stanovalci prvega nadstropja so po sobah.

Ker je Gorenjska trenutno najbolj obremenjena regija v Sloveniji, v kranjski civilni zaščiti so se zato lotili iskanja možnosti zagotavljanja prostora za okužene in kadra za njihovo oskrbo. Vabijo prostovoljce, občina bo zanje poskrbela z usposabljanjem o varovanju in ravnanju z zaščitno opremo.

V CUDV Črna se razmere umirjajo, novo žarišče Mežica

V CUDV Črna na Koroškem, ki je bil s 121 potrjenimi okužbami eno od večjih žarišč okužb z novim koronavirusom pri nas doslej, se razmere umirjajo. Prihodnji teden načrtujejo vrnitev uporabnikov, ki so jih po potrditvi okužb namestili v CŠOD Peca. "Vsi uporabniki se počutijo dobro in nimajo zdravstvenih težav oziroma simptomov bolezni," je sporočila direktorica CUDV Črna Dalja Pečovnik in dodala, da od 10. oktobra niso zaznali svežih okužb.

Po razglasitvi Črne na Koroškem za ogroženo območje s 7. oktobrom dalje je CUDV Črna prejel tudi kadrovsko pomoč. Na pomoč je zaposlenim v zavodu priskočilo sedem usposobljenih sodelavcev iz podobnih zavodov v Dobrni, Dornavi in Radovljici, prav tako iz Doma upokojencev Vrhnika in ena diplomirana medicinska sestra iz podjetja Medikem.

Medtem ko se razmere umirjajo v Črni na Koroškem, pa se zaostrujejo v sosednji, mežiški občini, kjer je trenutno 41 aktivno okuženih, s čimer ima ta občina najvišji delež aktivno okuženega prebivalstva med 12 občinami na Koroškem.