V pogovoru z Rosvito Pesek za Odmeve je povedal, da je povprečno bolnik na intenzivnem oddelku več kot 14 dni, kar omejuje število novih bolnikov, ki jih lahko sprejmejo na oddelek.

Kakšne so trenutne razmere?

Na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja je na navadnem oddelku hospitaliziranih 17 bolnikov s covidom-19, na intenzivnem oddelku pa 9.

Kakšen je vaš zgornji mejnik za sprejem okuženih? Kaj je pravzaprav največja bojazen, če bi jih bilo več?

Osebno, pa tudi moji kolegi, seveda upamo, da zgornje meje ne bomo dosegli. Če pogledamo trenutne posteljne kapacitete, smo praktično zasedeni. Imamo še šest postelj na navadnem oddelku in eno na intenzivnem oddelku. Če se podobno prestrukturiramo, kot smo se v prvem valu, in spremenimo infekcijsko kliniko v covidno bolnišnico, bi lahko na intenzivnem oddelku sprejeli do 26 kritično bolnih bolnikov, na navadnem oddelku pa 45, morda do 50 bolnikov.

Naša glavna skrb je, da število bolnikov v populaciji ne bo raslo, predvsem pa, da ne bo raslo število tistih, ki bi potrebovali bolnišnično oskrbo.

Kdaj je najtežje?

Največje težave imamo z bolniki z najtežjim potekom okužbe, to so bolniki, ki jih zdravimo na intenzivnem oddelku. Pristop je enak oz. podoben, kot je bil v prvem valu. Ena od težav je, da je povprečen čas zdravljenja bolnika na intenzivnem oddelku dolg, v povprečju daljši kot 14 dni, kar omejuje število novih bolnikov, ki jih lahko sprejmemo.

Sorodna novica Matjaž Jereb: "Smrtnost kritično bolnih na oddelku ni velika"

Kako je z drugimi bolniki, ki iščejo pomoč na infekcijski kliniki?
V tem trenutku delujemo kot covidna in necovidna bolnišnica. Do določene mere oskrbimo tudi druge bolnike, je pa obseg obravnave okrnjen, zato je več pritiska na druge oddelke, več na internistične, manj na kirurške in nevrološke.

V nekaterih zveznih deželah v Nemčiji so po izbruhu novega koronavirusa ambulantni sistem preuredili tako, da so uvedli poseben urnik ali poseben del ordinacij za bolnike s sumom okužbe na novi koronavirus. Tako ordinacije za preostale paciente delujejo običajno. Nemški minister za zdravje Spahn je napovedal, da bodo takšen sistem pred sezono gripe in ob epidemiji covida-19 uvedli povsod po Nemčiji, da bodo ostali pacienti čim manj prizadeti. Bi bil sistem ločitve, kot ga poznajo v Nemčiji, mogoč tudi pri nas?

Osebno mislim, da nemškega sistema ne moremo primerjati z našim, ne po infrastrukturi ne po številu medicinskega kadra. Če pogledamo število intenzivnih postelj, jih imajo tam več kot 30 na 100.000 prebivalcev, medtem ko je pri nas to število 12 postelj na 100.000. Skratka, smo daleč za Nemčijo in enakega standarda ne bomo mogli nuditi našim bolnikom, če bo število bolnikov s covidom-19 strmo raslo.

Smo se pa tudi pri nas, če govorimo o bolnikih z okužbami, do določene mere prilagodili. Ambulantno dejavnost smo po prvem valu preselili na Poljanski nasip, kjer obravnavamo necovidne bolnike in kjer delo poteka dokaj nemoteno. Enako smo že praktično opremili postelje, tako navadne kot intenzivne, v nadomestni bolnišnici Petra Držaja, kjer bomo enako zdravili bolnike z drugimi necovidnimi okužbami, ne vse in ne v enakem obsegu kot pred epidemijo, temveč te, ki bodo našo oskrbo potrebovali.

Govorili ste o prostorskih razširitvah. Kaj pa sama terapija, obravnava bolnika? Se je to med 1. in 2. valom kaj spremenilo?

Med 1. in 2. valom ni bistvene razlike pri zdravljenju, so določene modifikacije. Ni novega zdravila, največ si strokovnjaki obetamo od varnega in učinkovitega cepljenja.