V petek je potekala zadnja, 70. vladna tiskovna konferenca o aktualnem stanju glede bolezni covid-19. Tiskovne konference, ki jih je vodil Jelko Kacin, so kar dva meseca potekale brez navzočnosti novinarjev. Gledalce so pričakovano najbolj pritegnile ob začetku epidemije. Prvo konferenco si je ogledalo kar 290 tisoč gledalcev.

V Dnevniku se je z njim pogovarjala Vesna Zadravec.

Za nami je naporno obdobje, nekateri so ga primerjali s časom osamosvojitvene vojne, kjer ste tudi vi imeli pomembno vlogo. Ali je mogoče primerjati vojno in epidemijo?

Ne. Takrat je bila desetdnevna vojna in dogajala se je samo pri nas. Šlo je za odhod Slovenije iz Jugoslavije, za napad JLA na Slovenijo. Zdaj pa imamo pandemijo. V tej pandemiji, ne le da je prizadeta vsa Evropa, prizadet je ves svet, v tem trenutku najbolj ZDA in Latinska Amerika. Nekateri pa se že spoprijemajo z drugim valom. Več kot 120 novih primerov je na primer v Severni Makedoniji vsak dan. Tako da je zdaj že toliko novih primerov, da jih je morda več, kot jih je bilo v prvem valu. Tako da tisto, kar ste slišali iz mojih ust nekajkrat, da nam lahko sledi drugi val, se zdi, da je lahko bližje, kot se je to zdelo komur koli, tudi strokovnjakom.

Ali bi lahko rekli, da je bilo to težje obdobje?

Zahtevnejše je bilo, kajti potrebna je bila res samodisciplina, veliko odrekanja. Na hitro se je bilo treba priučiti. Na hitro se je bilo treba disciplinirati. Na hitro se je bilo treba zavedati, da vsak od nas ščiti drugega. Mi smo pravzaprav najnevarnejši nekomu drugemu, ko kašljamo, ko kihamo. Dokler se to nekako ni prijelo med ljudmi, je bilo težko. Potem pa, ko so ljudje razumeli, smo bili vsak dan boljši.

Vladne tiskovne konference so kar dva meseca potekale brez navzočnosti novinarjev. Veliko očitkov je bilo. Javnost je bila kritična, češ da se bojite neprijetnih vprašanj. Se vam zdi, da je bila to pravilna odločitev vlade?

To je bila odlična odločitev vlade, ker smo jo pripravili za to, da bi delovali v veliko težjih pogojih, ko bi bila epidemija veliko bolj razširjena. Mi smo vlada, ki ni – nisem član vlade – imela nobenega pozitivnega, tudi vi ste jo odnesli relativno dobro. Ampak ni res, da bi bili brez novinarjev, saj nisem sam sebe spraševal. Novinarji ste me spraševali. Tisto, kar je najbolj zanimivo in vem, da se težko sliši, je pa dejstvo, da ko smo odprli novinarsko konferenco, nenadoma ni bilo več nikogar.

Nekaj nas je bilo vendarle prisotnih na tiskovnih konferencah, tudi jaz sem bila.

Cenim to, ampak gospa Nataša je bila tukaj ves čas zelo osamljena. To je tudi res.

To je res. Tiskovne konference smo si zapomnili tudi po nekaterih vaših nenavadnih stavkih. Se vam je zareklo npr. "Uživajte, dokler še lahko!"?

Samo želim, da ne bi bilo treba tega stavka ponoviti. Zadeve so se komplicirale. Epidemija je napredovala. Mi smo enostavno mislili, da smo celina, ki je najvarnejša, najbolj zaščitena, nič se nam ne more zgoditi, pa se nam je zgodilo. Pa smo imeli veliko, imeli smo do 119 ljudi naenkrat v bolnišnicah. Zdaj jih imamo samo še pet. Ampak časi so neprimerljivi.