Podjetje Smart Blood Analytics, ki ima sedež v Švici, je lani v sodelovanju z UKC-jem Ljubljana (profesorjem Simonom Podnarjem z Nevrološke klinike) in Univerzo v Ljubljani (raziskovalci Fakultete za računalništvo in informatiko) dokazalo, da je ob uporabi revolucionarnega algoritma strojnega učenja mogoče postaviti diagnozo možganskega tumorja z uporabo običajnih preiskav krvi.

V času, ko znanstveniki z vsega sveta z različnih področij sodelujejo in sredi pandemije iščejo kar najučinkovitejše možnosti za čim uspešnejšo, zanesljivo in hitro diagnostiko v povezavi z novim koronavirusom, je Notarjevo podjetje izdelalo tudi algoritem za prepoznavo sledi novega koronavirusa.

Sorodna novica Slovenski raziskovalci zagnali algoritem, ki se je naučil prepoznati tumorje

Doktor Notar, pred dnevi ste objavili, da vam je dejansko uspelo izdelati algoritem. Nam lahko na kratko pojasnite, kaj točno lahko zazna v vzorcu krvi?
Dejstvo je, da vsak virus – tudi aktualni novi koronavirus ni nikakršna izjema – vpliva na vse celice in posledično organe v telesu. To se odraža v spremembi vrednosti krvnih parametrov, ki jih zdravniki običajno merijo v procesu nadaljnje diagnostike. Kot večkrat poudarjamo, so rezultati laboratorijskih preiskav uporabni v 80 odstotkih vseh nadaljnjih medicinskih odločitev. Naša dozdajšnja analiza rutinskih preiskav krvnih testov je pokazala zelo karakteristično sliko tudi pri koronavirusu. Zato na osnovi teh testov lahko z dokaj visoko občutljivostjo ugotovimo, ali ima bolnik covid-19 ali ne.

Algoritem ste brezplačno in v dobro znanosti dali na razpolago svetu. Kdo in na kakšen način si lahko z njim pomaga?
Res je, tako kot druga podjetja po svetu smo se tudi mi odločili, da pomagamo in algoritem ponudimo svetu brezplačno brez zaslužka enega samcatega franka. Veseli smo, da so temu zgledu sledila tudi podjetja, s katerimi sodelujemo. Algoritem je poleg bolnikov namenjen izključno strokovno usposobljenim osebam oziroma zdravnikom. Razvit je bil za osebe, starejše od 18 let, to je zelo pomembno poudariti, in za osebe, ki kažejo znake febrilnega oziroma subfebrilnega stanja. Po domače povedano: če se na vratih ordinacije pojavi oseba z mogočimi znaki okužbe, kar seveda presodi zdravnik, se bolniku odvzame kri in se ga testira na prisotnost okužbe.

Trdno smo prepričani, da bo dodana vrednost našega algoritma začela veljati šele takrat, ko bodo zdravstvene ustanove odprle vrata za vse preglede, ki se v času epidemije ne izvajajo. S preprostim odvzemom krvi, ki ga pri veliki večini pregledov opravimo že zaradi samega pregleda, bomo lahko z uporabo našega orodja in drugih diagnostičnih postopkov preprečili širjenje okužbe in učinkovito prepoznali bolnike, ki so okuženi s covidom-19, ter jih ločili od drugih bolnikov. Večje zdravstvene institucije, vsaj tako kažejo trenutni odzivi, želijo našo spletno aplikacijo integrirati v svoj informacijski sistem, saj rezultati pridejo v stotinki sekunde.

V zadnjih tednih se veliko govori o testiranju, kar sicer ne sodi v vaše ožje področje, ste pa seveda kot znanstvenik vpeti v to aktualno vprašanje. Kakšna je vaša ocena stanja na tem področju? In kakšna je prihodnost testiranj?
Res je, naše podjetje in niti sam nisem strokovnjak za področje testov. Ker sodelujemo z mednarodnimi institucijami, pa lahko povem naslednje. Obstaja cela plejada teh testov, govoriti o njihovi specifičnosti oziroma senzitivnosti pa je v tem trenutku morda neumestno, ker je o tem že več povedal Janez Tomažič v aprilski reviji Zdravniške zbornice Slovenije ISIS. Zelo laično bi povedal, da obstajajo res različna testiranja glede na časovnico okužbe. Rekel bi tudi, da velja zmotno prepričanje, kar poslušamo vsak dan, da bi obstajal neki univerzalni test oziroma univerzalna metoda, ki bi pokrila dokazovanje prisotnosti okužbe od prvega dne, ko smo okuženi oziroma celo že nekaj dni prej, do takrat, ko je bolnik znova zdrav in se v njem določajo različna protitelesa, ki potrjujejo njegovo morebitno imunost. Ni takega univerzalnega testa, to je, kot da bi primerjali jabolka in hruške.

Če se vrnemo na kri, s tem pa smo spet na vašem področju, vse več se govori tudi o testiranju prisotnosti protiteles, ki se zaznavajo v krvi. Kako zanesljivi in dosegljivi so testi na tem področju in kdaj bodo široko dostopni vsem?
Brez dvoma so testi protiteles učinkoviti, ko bodo razviti do te stopnje, da bodo množično dosegljivi. Svetovna proizvodnja kapacitet teh testov je namreč precej omejena, ker jih ni mogoče razvijati v vsaki tovarni oziroma farmacevtskem obratu. Ko govorimo o tem testu, kar sem omenil že prej, se je treba spet vprašati, kaj želimo s tem testom protiteles doseči in v kakšnih pogojih ga želimo uporabiti. Testi protiteles so zanesljivi, tu ni dvoma. Če želimo testirati prisotnost virusa in če bi se moral sam danes odločiti, bi pa rekel, da ima t. i. verižna reakcija s polimerizacijo več prednosti. Govorimo o testih, ki jih danes uporabljamo v Sloveniji, z odvzemom brisa v nosu in grlu. Drugo pa je seveda, če govorimo o pridobivanju podatkov, ki nas bodo zanimali v prihodnje, kdo je vse bolezen prebolel. Takrat pa bodo ti testi zaznavanja protiteles, ki jih je imunski sistem razvil v našem telesu, učinkovito orodje. Prepričan sem, da tudi za čas po pandemiji. Upam, da takrat virusa ne bo več v naših telesih.