Ponekod po svetu so bolnikom v obdobju prebolevanja covida v bolnišnicah začeli dajati plazmo tistih bolnikov, ki so že preboleli to bolezen.

Odvzem t. i. polne krvi pri pri prebolevniku traja približno 10 minut, vsaj dobre pol ure pa plazmaferetski postopek s pomočjo stroja, kjer se med jemanjem krvi odvzame samo plazma in se preostale celice vrnejo v telo. Trenutno uporabljajo oba načina odvzema, odločajo pa se glede na posameznika, so za MMC razložili na Zavodu RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani.

Že na triaži ob klicu razporedijo, koga bodo dali na odvzem polne krvi, koga na aparat. Običajno tiste, ki pridejo prvič, predvsem ženske in Rh-negativne, razvrstijo na odzem polne krvi, tiste, ki že imajo izkušnje s krvodajalstvom, pa usmerijo na plazmaferezo. Marsikoga je prvič morda strah in zato ga ne posadimo na stol za tri četrt ure kar takoj na začetku, pojasnjujejo.

Pri običajnem odvzemu krvi od enega krvodajalca dobijo do 300 mililitrov plazme, s pomočjo stroja pa 500. Prejšnji teden so, denimo, v enem dnevu opravili 30 odvzemov polne krvi in 24 plazmaferetskih postopkov.

Krvodajalcu je osebje tam ves čas na voljo. Razložijo mu, v kateri fazi mora odpirati oziroma zapirati dlan. "Kri gre v stroj, separacijska membrana ločuje plazmo. Ko se prečrpa dovolj plazme, je dlan odprta in takrat se kri vrača v telo. Pojasnimo mu, katere tekočine so namenjene za določen postopek, npr. kaj je antikoagulant in kakšna je njegova naloga, da bo na koncu dobil še malo fiziološke raztopine, da ga bo hidrirala skupaj s krvjo," našteva vodja odseka za plazmaferezo Zdravko Kvržić.

"Ob strokovnih pogovorih človeka vedno vprašamo tudi, kako se počuti, nekateri nato o sebi povedo več, drugi manj," se posmeji.

Matjaž daroval že oktobra, zdaj spet

Plazmo običajno odvzamejo v od štirih do šestih tednih po okužbi z novim koronavirusom, saj se protitelesa počasi izgubljajo. Pri nekaterih po treh tednih protiteles v krvi zelo kmalu ni več zaznati, pri drugih pa visoka koncentracija vztraja več mesecev – eden takih je Matjaž in je zato "povratnik".

42-letnik iz Ljubljane se je namreč okužil že septembra, plazmo je prvič daroval oktobra, zdaj decembra se je vrnil.

Devet dni ga je kuhala visoka vročina, ki so jo spremljale tudi bolečine v mišicah. Njegova oblika bolezni tako ni bila najblažja in v njegovi krvi visoka količina protiteles še vedno vztraja, zato so ga pred dnevi poklicali, da bi potrebovali prav njegovo krvno skupino.

Sicer je redni krvodajalec in pravi, da je postopek plazmafereze za telo manj obremenjujoč, čeprav traja dlje: "Tam ti jo vzamejo skoraj pol litra ven, tukaj pa jo takoj dobiš nazaj v telo in sam sem po darovanju plazme precej manj utrujen," nam pripoveduje, potem ko se je okrepčal s sendvičem.

V jedilnici poleg darovalcev plazme srečamo tudi klasične, necovidne krvodajalce, saj je treba tudi med epidemijo skrbeti za zaloge krvi.

Špela je kri darovala drugič v življenju. "Prvič je bilo v srednji šoli, pred 18 leti je bilo to, so mi danes povedali," se smeji. "Sodelavka je delila objavo, da imajo pomanjkanje krvi, in ker je šlo ravno za mojo krvno skupino, sem prišla," pojasni.

Mitja pa je imel prvo krvodajalsko izkušnjo. "Že dlje časa sem razmišljal o tem, imam sodelavca, ki je zelo aktiven in me je spodbudil. Na spletni strani sem videl, da so zaloge krvi nizke, in sem se odločil," pojasnjuje.

Tina za plazmo, kri, pa še kostni mozeg

Na zavod za transfuzijsko medicino je prvič prišla tudi Tina. Ker je prebolela covid-19, je tja poklicala, da bi rada darovala plazmo.

"Prav na vaši spletni strani sem prebrala članek, da je zdravljenje s plazmo po izkušnjah iz tujine zdaj pomagalo tudi našim bolnikom, in zato sem rekla, da se prijavim tudi jaz. Razumem, zakaj je ta bolezen zelo zahrbtna. Neko noč se mi je pojavila bolečina v mišicah in temperatura, za katero se mi je zdelo, da je veliko višja, pa vendar je bila le 37,2. A vse skupaj je trajalo le nekaj ur, zjutraj je bilo že vse dobro. Čez tri dni pa sem izgubila voh in okus, pojavil se je kašelj, ki je trajal deset dni," nam pripoveduje.

Dogovor za odvzem je potekal po elektronski pošti in telefonu. "Po vpisu v sprejemni pisarni in izpolnjevanju vprašalnika so mi izmerili krvni tlak in železo v krvi ter preverili krvno skupino. Ker imam redko, sem poleg plazme darovala še običajno kri. Prijavila sem se pa še za darovanje kostnega mozga," našteva.

Prej sem se bala, priznava, zdaj pa želim, da bi se iz tega negativnega covidnega stanja le izcimilo kaj pozitivnega. "Če lahko pomagam, zakaj pa ne. Imam starše, ki so prav tako preboleli covid, na srečo brez hujših posledic. Vendar sem pomislila, da če bi mogoče morala v bolnišnico, kako bi bila vesela, če bi jima pomagalo neko tako zdravilo, ki praktično nič ne stane, le nekdo mora priti sem," zaključuje.

Stara, a učinkovita metoda

"Že aprila v spomladanskem valu smo se začeli posvetovati z infektologi, ki so pričakovali, da bi v zdravljenje lahko začeli vključevati metode, ki so se v preteklosti že izkazale v povezavi z virusi SARS in MERS ter pri iskanju zdravila za ebolo," pojasnjuje Polonca Mali, vodja programa za zbiranje hiperimunske covidne prebolevniške plazme.

To je sicer že stara metoda, s katero so si pomagali še pred iznajdbo farmacevtskih izdelkov. Zdravljenje s prebolevniško plazmo ima 100-letno zgodovino, z njo so v obdobju pred cepivi zdravili nalezljive bolezni, kot so otroška paraliza, ošpice, mumps, pa tudi gripa.

Naša kri je sestavljena iz več komponent, iz celic, ki skrbijo za strjevanje krvi, za prenos kisika, za obrambne funkcije. Tekoči del krvi pa je plazma, ki vsebuje dragocena protitelesa. Naš imunski sistem jih tvori, da bi uničil tistega, ki nas je napadel – to velja tudi za virus SARS-CoV-2.

"Zdaj vemo, da so v plazmi prebolevnikov po covidu-19 dejansko ta specifična nevtralizacijska protitelesa usmerjena proti omenjenemu virusu. Če jih vzbrizgajo covidnemu bolniku, lahko preprečijo hujši potek in zmanjšajo umrljivost. Trenutno so tovrstno zdravljenje prejeli tisti okuženi, kjer je prišlo, denimo, do okvare imunskega sistema zaradi onkološkega zdravljenja. Plazma prebolevnikov je takoj na razpolago, v nasprotju s pripravki iz krvi in zdravil, ki jih je treba kemično izdelati," na kratko povzame bistvo programa.

Gre za nadzorovane študije, v katerih želijo ugotoviti, kaj je standardni odmerek. "Koliko enot, koliko mililitrov naj bi tak bolnik dobil, da bo zdravljenje uspešno. Kdaj naj jih dobi – na začetku zdravljenja, vmes ... ali so še kakšna druga protitelesa, ki lahko pripomorejo pri tem, da se klinično stanje bolnika izboljša," našteva, kaj zdaj proučujejo.

Prebolevniki kličejo sami

Plazmo so začeli v Sloveniji odvzemati julija, ko so prišli v poštev prebolevniki iz prvega vala. Zdaj se je število darovalcev seveda povečalo in na zavodu jih je presenetil njihov odziv. Do zdaj so opravili približno 700 odvzemov, vendar vsi niso bili primerni, saj je bila vsebnost nevtralizacijskih protiteles prenizka, da bi pričakovali učinkovitost v boju z novim koronavirusom. Dovolj jih je bilo približno v 300 primerih odvzema same plazme in v okoli 100 odvzema plazme, ki je bila del darovanja polne krvi, ko so ljudje darovali še eritrocite.

Primarna naloga transfuzijske službe je namreč nemotena preskrba s krvjo. "Neodložljiva zdravljenja potekajo, ne glede na to, kateri val epidemije. Ljudje potrebujejo rdeče krvničke za operacije, po poškodbah, za podporo onkološkemu zdravljenju," opozarja Malijeva, ki je specialistka transfuzijske medicine in na zavodu dela že 15 let.

Pri odvzemu polne krvi oz. pri klasičnem krvodajalskem odvzemu je polovica tekočega dela krvi, polovica so celice. "Če vzamemo krvodajalcu okoli 450 mililitrov krvi, dobimo približno 200 mililitrov plazme. V postopku plazmafereze gre pa zgolj za odvzem tekočega dela, saj vse celice krvodajalcu vrnemo in vzamemo samo pol litra plazme," opisuje.

"Vsaka odvzeta enota je posebej zavedena, posebej shranjena v vrečko. V transfuzijski medicini smo zadolženi, da poznamo sledljivost od vene krvodajalca do vene bolnika," poudarja.

Spremljanje neželenih učinkov

Težava je predvsem pri nekaterih bolnikih, npr. z rakavimi obolenji, ki jim zdravila za njihovo prvotno bolezen "uničijo" bela krvna telesca, ki v telesu skrbijo za proizvodnjo protiteles, kar pomeni, da jih ti bolniki nimajo – ne za covid-19 ne za katero koli drugo bolezen.

Ob okužbi z novim koronavirusom se zato telo takih bolnikov ne zna bojevati samo, na voljo pa trenutno ni nobenega dobrega zdravila, zato ne ostane druge možnosti kot zdravljenje s krvno plazmo prebolevnika, čeprav različne študije še niso dale enovitega odgovora o varnosti in učinkovitosti zdravljenja na ta način.

Plazma je tako namenjena predvsem bolnikom z imunskimi motnjami v začetni fazi covidne bolezni, npr. po kemoterapiji, presaditvi krvotvornih matičnih celic ali organov. Do tega tedna jo je v Sloveniji dobilo 12 bolnikov.

Sorodna novica Zdravljenje s krvno plazmo staro, a kot kaže, učinkovito. Pomaga tudi bolnikom v Sloveniji.

"Pri nas smo se odločili, da bomo dajali plazmo predvsem bolnikom, ki imajo imunske motnje, pri katerih pričakujemo, da te ne bodo hitro izzvenele, so bolj na začetku bolezni ali so morda še brez simptomov. Dva bolnika pa sta že imela razvito klinično sliko in smo računali s tem, da bo po prejemu plazme, ki vsebuje visoko koncentracijo prebolevniških protiteles, prišlo do umirjanja okužbe. Pri dveh bolnikih je med samo aplikacijo plazme prišlo do neželenih učinkov, pri enem blažjih, pri drugem do nekoliko resnejših, zato smo postopek prekinili. Drugi so ga prenesli v redu. So pa številke še nizke, zato težko govorimo, kako je s kliničnim odgovorom. Treba bo zbrati podatke in predvsem oceniti, kateri od teh bolnikov bodo imeli tako stopnjo imunske pomanjkljivosti, da bi morda potrebovali čez tri tedne še en odmerek plazme," je za MMC razložila Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC-ja Ljubljana.

Sam postopek aplikacije ni zahteven in ne potrebuje dodatnega kadra, zato bo lahko plazmo prejemalo tudi več bolnikov na dan, če se bo pokazala potreba za to.

Za vsakega posebej se infektologi na konziliju odločajo, kdo in zakaj bo prejel to obliko zdravljenja, bolnik pa mora privoliti. Nadzorujejo tudi pojav morebitnih neželenih učinkov, vsi bolniki pa so vključeni v sistematsko spremljanje tudi po končanem zdravljenju v bolnišnici, še doda na koncu Logarjeva.