Obisk zobozdravnika ni več enak kot pred epidemijo koronavirusne bolezni. Ministrstvo za zdravje je pred dobrima dvema tednoma ponovno dovolilo odprtje stomatoloških ordinacij. A ob tem je treba spoštovati poseben protokol, zaradi česar je obisk pri zobozdravniku zdaj nekoliko bolj zapleten, kot smo bili vajeni. Na prvo novost pacient naleti že, ko želi pridobiti termin. Po telefonu mora namreč odgovoriti na anketo, na podlagi katere zobozdravnik presodi, ali ima pacient bolezenske znake. Če teh ni, pacient dobi termin. Vstop v čakalnico je dovoljen samo naročenim pacientom, ki morajo nositi obrazno masko in si pred tem razkužiti roke. Ob prihodu v ordinacijo zobozdravnik z anketnim vprašalnikom še enkrat preveri zdravstveno stanje pacienta, ki vprašalnik tudi podpiše.

Zaščitna oprema zobozdravnikom otežuje delo
Nato pridejo na vrsto priprave na poseg, kjer je opazna najočitnejša novost pri obisku zobozdravnika. Medtem ko asistent pripravlja pacienta, si mora zobozdravnik nadeti dodatno zaščitno opremo, kar mu vzame precej časa. Med posegom ni večjih razlik v primerjavi z obdobjem pred epidemijo, pravi zasebni zobozdravnik Aljoša Selič. Tisti zobozdravniki, ki imajo to možnost, več uporabljajo mikroskope, s katerimi lažje ohranjajo razdaljo do pacienta, poleg tega je ta način za zdravnika veliko udobnejši kot pa delo z vizirjem ali z zaščitnimi očali. »Upam, da bomo čim prej prešli spet na stomatološko raven zaščite in ne ostali na kirurški, ker je neprijetno biti dolgo časa v teh plaščih,« je poudaril Selič. Nekateri zobozdravniki tudi več uporabljajo opno, s katero preprečijo čezmerno širjenje aerosola. Po posegu za pacienta bistvenih sprememb ni. Ko zapusti ordinacijo, pridejo na vrsto priprave na novega pacienta, se pravi zračenje ordinacije in razkuževanje površin.

Število pacientov se je prepolovilo
Ordinacijski čas je bil že pred epidemijo in je še vedno šest ur in pol v osemurnem delavniku. K temu moramo prišteti še pol ure za malico in po novem uro, ki jo zobozdravnik nameni pripravam. Število pacientov, ki v enem delovnem dnevu sedejo na stol v ordinaciji, se je torej prepolovilo. Pred epidemijo je zobozdravnik v ordinacijskem času pregledal od 12 do 13 pacientov, za vsakega je porabil v povprečju približno pol ure, zdaj pa za pacienta potrebuje eno uro. Slabe pol ure mu namreč vzame priprava ordinacije: za vsakim pacientom je treba obrisati površine in razkužiti instrumente, prezračiti prostor, zobozdravnik se mora preobleči in zamenjati pokrivalo in plašč ter počakati, da pacient izpolni vprašalnik za preverjanje zdravstvenega stanja. Zagotovo se bo to poznalo pri čakalnih dobah, prav tako kot to, da zobozdravniki dva meseca niso delali. »Če računamo, da se je število obravnavanih pacientov dnevno zmanjšalo za polovico oziroma za več kot polovico, to pomeni, da bo čakalna doba še enkrat daljša,« je dejal zobozdravnik Jernej Vresk iz Zdravstvenega doma Ljubljana.

Kdo bo pokril stroške zaščitne opreme
Zobozdravstveni delavci, ki so del javnega sistema, so nekaj opreme dobili tudi iz blagovnih rezerv. Izkazalo se je, da ta ni najprimernejša, predvsem pa je je premalo, zato so bili mnogi zobozdravniki primorani zaščitno opremo kupiti sami. Primarij Gorazd Sajko, predstojnik zobozdravstvene oskrbe v Zdravstvenem domu Adolfa Drolca v Mariboru, opozarja, da je zdravstvena oprema, ki je predpisana po protokolu, nedostopna, predvsem pa predraga. »Te zaščitne opreme ni na tržišču, ni je v zalogah, niti je ne moremo dobiti, kajti izračunali smo, da če imamo 52 ordinacij, bi zanje potrebovali še dodatnih 120.000 evrov na leto.« Zobozdravnik Jernej Vresk iz Zdravstvenega doma Ljubljana je prepričan, da bo stroške zaščitne opreme treba všteti v ceno storitve. »Zato se bodo tudi cene storitev povišale in verjetno bo to na koncu plačal pacient,« je povedal Vresk. Zasebniku s koncesijo Krištofu Zevniku so se mesečni stroški na račun dodatne zaščitne opreme povišali za od 300 do 700 evrov. »To je problem, ki ga rešujemo sproti,« je pojasnil Zevnik. Stroške nekateri zobozdravniki že zaračunavajo pacientom. A na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) opozarjajo, da zobozdravniki za to nimajo pravne podlage.

ZZZS: Ne glede na zmanjšan obseg realizacije se akontacije za zdaj ne zmanjšujejo
Zobozdravnikom, ki delajo v javni zdravstveni mreži, se na podlagi števila pacientov določi število točk, ki jih morajo zbrati v enem letu, na podlagi tega pa jim Zavod za zdravstveno zavarovanje mesečno nakazuje sredstva, in sicer en mesec vnaprej. Na ZZZS-ju ocenjujejo, da zaradi dvomesečnega izpada dela ni bilo opravljenih okoli 400 tisoč pregledov. Ob takšnem izpadu in ob spremenjenih delovnih razmerah je praktično nemogoče, da bi zobozdravniki zbrali potrebno število točk, zato se mnogi sprašujejo, ali bodo morali akontacijo vračati. »Tudi javni zavodi, tako kot koncesionarji, dobimo denar iz skupnega proračuna, in če Zdravstveni dom Ljubljana ne bo dobil denarja od Zavoda, se moramo vprašati, ali bo imel denar za plače,« je zaskrbljen Vresk. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje mirijo, da nakazujejo akontacije še vedno v enakem obsegu kot do zdaj. Kako bo v prihodnje, pa bo odvisno od sredstev, ki jih bo država zagotovila za pokritje izpada v zdravstveni blagajni. »Samo iz naslova zmanjšanja prispevkov zavezancev pričakujemo okrog 200 milijonov manjši priliv v zdravstveno blagajno, dodatno negativno stanje pa bo prineslo povečanje izdatkov za nadomestila za bolniške odsotnosti. Samo to dvoje že pomeni višino enomesečnih akontacij za vse zdravstvene storitve, kar je 150 milijonov mesečno. Grozi nam torej, da bo v decembru zdravstvena blagajna že izpraznjena in akontacije ne bodo več mogoče,« je opozorila Anka Bolka, vodja področja za analize in razvoj na Zavodu. Vlada je prejšnji teden za zdravstveno blagajno prerazporedila 7,4 milijona evrov, včeraj je na dopisni seji prerazporedila še 17,8 milijona evrov za prispevke za zdravstveno zavarovanje odsotnih z dela, dodatnih 88 milijonov je obljubila tudi javnim zavodom za neopravljene storitve.