Kitajska je država z daleč največjim skupnim številom obolelih in žrtev, 80.778, sledijo Italija, kjer je 12.462 okuženih, Iran z 9.000 in Južna Koreja s 7.755. Kitajski z največjim številom okuženih z novim koronavirusom je kot druga država s hitrim širjenjem virusa sledila soseda Južna Koreja. V obeh so širjenje zajezili, zato smo pod drobnogled vzeli ukrepe, ki so jih sprejele oblasti.
Kot je znano, je Svetovna zdravstvena organizacija 3. marca podala oceno, da je smrtnost za novim koronavirusom 3,4-odstotna. Na Kitajskem je umrlo 3.158 ljudi (do vključno 11. marca), smrtnost je 3,9-odstotna, v Južni Koreji, kot kažejo zadnji podatki, kjer je umrlo 60 ljudi, pa le 0,77-odstotna, kar postavlja smrtnost v tej državi daleč pod svetovno povprečje. V Italiji je umrlo skupno 831 ljudi, okuženih je 12.462, kar pomeni, da je smrtnost kar 6,63-odstotna (stanje včeraj ob 19. uri).
Kako sta se torej Kitajska in Južna Koreja lotili zajezitve širjenja novega koronavirusa in kaj bi se lahko evropske države naučile od nje? Zakaj je smrtnost v Južni Koreji tako majhna?
Kitajska odrezala žarišča
Prva poročanja medijev o skrivnostnem virusu, zaradi katerega je zbolelo več ljudi v Vuhanu, so se pojavila na začetku januarja. "Izbruh skrivnostne oblike pljučnice na Kitajskem, za katero je zbolelo 59 ljudi, bi lahko povzročila nova vrsta koronavirusa, ki izhaja iz iste skupine kot respiratorni virus SARS, za katerim je pred več kot desetletjem umrlo več sto ljudi," se je začel prvi članek o novem koronavirusu na našem portalu, objavljen je bil 9. januarja. Prvi primer pljučnega obolenja so potrdili 31. decembra v Vuhanu, mestu v osrednji Kitajski, ki ima več kot 11 milijonov prebivalcev. Večina obolelih je skupaj delala na tamkajšnji tržnici z morskimi sadeži. Imeli so klinične simptome vročine, oteženega dihanja in poškodbe pljuč, je še pisalo v njem.
Tri mesece pozneje: Kitajska je doslej odkrila 80.778 primerov okužbe, umrlo je 3185 ljudi, smrtnost je 3,94-odstotna (podatki veljajo za sredo ob 18. uri, vir: Reuters).
V nasprotju z Južno Korejo, kjer je bila javnost že od začetka o vsem obveščena, je bilo na Kitajskem drugače. Kot smo navajali poročanje agencij, se je kitajsko vodstvo januarja spopadalo s številnimi kritikami, da so prikrivali informacije o dejanskem širjenju, da se niso primerno odzvali na izbruh in da so v nekaterih primerih tudi skušali preprečiti, da bi nekatere novice prišle na dan.
Kakšni so bili ukrepi? Najostrejše ukrepe so sprejeli v Vuhanu v pokrajini Hubej. Župan mesta Džov Šjanvang je 22. januarja (smrtnih žrtev na Kitajskem je bilo takrat 17) pozval prebivalce, naj ne zapuščajo mesta, obiskovalcem pa svetoval, naj ne prihajajo k njim, lokalne oblasti pa so odpovedale tudi vse javne dogodke med kitajskim novim letom. Že dan pozneje so oblasti prekinile vse letalske povezave z Vuhanom in ustavile javne avtobuse in podzemno železnico.
V naslednjih dneh so zdravstvene oblasti med drugim okrepile sterilizacijo in prezračevanje na letališčih in avtobusnih postajah, pa tudi na letalih in vlakih, ljudi so pozvale k rednemu umivanju rok, izogibanju gnečam, zračenju in nošenju maske. Ker se je širjenje virusa nadaljevalo, so oblasti začele izolirati mesta, najprej je bil pričakovano na vrsti Vuhan, središče izbruha, potem so v naslednjih dneh sledila druga mesta.
Življenje je skoraj obstalo
23. januarja je bilo tako v pokrajini Hubej izoliranih skupno okoli 56 milijonov ljudi, že več tednov je življenje tam bolj kot ne v celoti obstalo. Različne omejitve premikanja so sprejeli tudi v številnih drugih predelih države, na številnih avtobusih so uvedli merjenje temperature. Vrtci, šole in univerze so ostali zaprti tudi po koncu novoletnih počitnic, ki vsako leto povzročijo migracije na stotine milijonov Kitajcev, zaprli so tovarne in druge storitve.
Ukrepe so že takrat uvedle tudi številne druge države. Italijansko zdravstveno ministrstvo je že 20. januarja na rimskem letališču Fuimicino uvedlo nadzor nad potniki, ki so v državo prileteli iz Vuhana. Čeprav ni zelo verjetno, da bi prišel virus v Evropsko unijo, tega ne morejo izključiti, so takrat dodali v Rimu. Takratna bilanca: tri smrtne žrtve na Kitajskem.
V naslednjih dneh se je število okuženih na Kitajskem hitro povečevalo, oblasti so sprejemale čedalje več ukrepov, a širjenja virusa jim ni uspelo zajeziti. Še 28. januarja je kitajski predsednik Ši Džinping zatrdil, da vlada vodi resen boj proti demonskemu virusu, ki razsaja v državi, in obljubil preglednost pri informiranju javnosti o prizadevanjih za zajezitev virusa. V Hubej so napotili skoraj 6000 zdravstvenih delavcev iz cele države, da bi okrepili ekipe v prenapolnjenih in preobremenjenih bolnišnicah. V manj kot dveh tednih jim je samo v Vuhanu uspelo zgraditi dve začasni bolnišnici za 2.600 bolnikov, skupno so po vsej državi zgradili 16 začasnih bolnišnic.
Med ukrepi so bili tudi dovoljenje za pogrebe le v ožjem krogu, preložitev porok, sežig posmrtnih ostankov žrtev novega koronavirusa v najkrajšem možnem času, pri čemer so morali uslužbenci pogrebnih služb nositi posebna zaščitna oblačila, in redno preverjati telesno temperaturo, je poročala STA. A se je število okuženih še naprej zviševalo, lokalne oblasti so bili deležne kritik. Da so upravičene, je priznal visok partijski funkcionar. "Če bi bili strogi ukrepi sprejeti prej, bi bil rezultat boljši, kot je zdaj," je 31. januarja priznal sekretar komunistične partije v Vuhanu Ma Guokjang. Kot smo poročali, je pozneje v Vuhanu prišlo do več zamenjav na najvišjih političnih položajih. Koronavirus je do takrat na Kitajskem zahteval že 213 življenj, okuženih je bilo skoraj 10.000 ljudi. Isti dan, torej 31. januarja, je Italija uvedla izredne razmere, ki naj bi trajale pol leta, kot prva evropska država je tudi prekinila vse letalske povezave s Kitajsko. Stanje v Italiji tisti dan: dva okužena.
Omejitev in nadzor gibanja
10. februarja je kitajski predsednik Ši v enem od redkih pojavov v javnosti od izbruha novega koronavirusa v eni od bolnišnic v Pekingu obiskal zdravstvene delavce in bolnike ter pozval k učinkovitejšim ukrepom. Ti so sledili nekaj dni pozneje, v Vuhanu so še bolj zaprli stanovanjske skupnosti, omejili gibanje in začeli 24-urni nadzor gibanja ljudi. 20. februarja so oblasti sporočile, da so odkrili prvi (dnevni) padec števila mrtvih in obolelih, in vzrok pripisali začetku delovanja ukrepov v mestih, torej strogi osamitvi. "V pokrajini Hubej, predvsem pa v Vuhanu se razmere močno izboljšujejo," je tisti dan po poročanju STA-ja povedal kitajski zunanji minister Vang Ji. Dodal je, da so se začeli kazati učinki ukrepov, ki so več kot deset mest, v katerih prebiva več deset milijonov ljudi, odrezali od sveta.
V naslednjih dneh so se potem številke novoobolelih in smrtnih žrtev še nekajkrat malo povečale in zmanjšale, število smrtnih žrtev in novih primerov je občutno manjše kot v preteklih tednih. Šest dni pozneje je Svetovna zdravstvena organizacija sporočila, da je dnevno število novoodkritih primerov koronavirusa zunaj Kitajske prvič preseglo število novoodkritih primerov na Kitajskem. Oči svetovne javnosti so se obrnile v Južno Korejo, Iran, zdaj pa v Italijo.
Kitajski predsednik Ši Džinping, ki je v torek obiskal Vuhan, je dejal, da so epidemijo novega koronavirusa v žarišču izbruha v osnovi zajezili. Zaprtih je tudi že 16 začasnih bolnišnic, ki so delovale na vrhuncu izbruha. Ši je prepričan, da so bili z ukrepi glede stabilizacije razmer v Hubeju uspešni. V zadnjih dneh so nekatere ukrepe ponekod že omilili, viša se stopnja dovoljenega gibanja, odpirajo se tovarne, življenje se počasi znova vrača v normalne tirnice. A oblasti so previdne, številni ukrepi ostajajo.
Veča se število "prinesenih" okužb
Številke jasno kažejo, da se, potem ko smo več tednov poročali o naraščanju števila obolelih na Kitajskem, zadnje dni število novookuženih tam zmanjšuje. Zadnji podatki kažejo, da so v zadnjih 24 urah potrdili 24 novih okužb, pri čemer se je deset okuženih ljudi vrnilo iz tujine (podatki so za sredo). Trend "prinašanja" novega koronavirusa iz tujine so zaznali že pred nekaj dnevi. Oblasti so zato poostrile nadzor na letališčih in uvedle kopico ukrepov. Ker se v zadnjih dneh veča število obolelih, ki pridejo na Kitajsko iz tujine, se je kitajska vlada odločila, da morajo vsi potniki, ki bodo prispeli iz tujine v Peking, za 14 dni v karanteno. Tisti, ki bodo prišli poslovno, bodo morali ostati v hotelu, ki jim ga bodo določili, kjer jih bodo testirali. Potnike, ki na pekinško letališče prispejo iz držav z veliko okužbami, zdaj obravnavajo ločeno od drugih potnikov.
Rdeča ali rumena ali zelena barva bo odločala o potovanju
Kot smo poročali v torek, so oblasti v pokrajini Hubej napovedale, da bodo omilile omejitve potovanj za zdrave ljudi znotraj pokrajine, izjema ostaja Vuhan, kjer tega ne bodo storili. Razvili so mobilno aplikacijo, ki bo prebivalcem dodelila barvno zdravstveno kodo, svobodno gibanje bo dovoljeno tistim z zeleno kodo. To bodo dobili ljudje, ki niso bili v nobenem stiku s kakšnim primerom okužbe in prihajajo z območij z majhnim ali srednjim tveganjem. Rumeno kodo bodo dobili tisti, ki so imeli tesen stik s potrjenim primerom okužbe, rdečo pa tisti, ki so imeli potrjen sum okužbe ali je bil pri njih sum okužbe. Vsi z rdečo kodo bodo morali tudi v karanteno. Mesta in okraji, kjer v zadnjih dveh tednih niso potrdili nobene nove okužbe z novim koronavirusom, veljajo za območja z majhnim tveganjem.
Kitajska je torej uvedla ostre ukrepe in začasno v celoti odrezala žarišča, zaradi česar so številni njene ukrepe označili kot zelo avtoritaren pristop.
"Mislim, da so naredili izjemno delo pri zatiranju širjenja koronavirusa," je po poročanju New York Timesa dejal Michael T. Osterholm, direktor Centra za raziskave infekcijskih bolezni in politike na univerzi v Minnesoti. "Toda ne vem, ali je to vzdržno. Kaj so Kitajci s tem dejansko dosegli? So res zajezili virus? Ali so ga samo potlačili oz. zatrli začasno?"
Jennifer Nuzzo s centra Johns Hopkins Center for Health Security je sama zaskrbljena nad prevelikim osredotočenjem na nadzor virusa. Sama zagovarja zmernejše ukrepe, kot so jih sprejele oblasti v Hongkongu in Singapurju, kjer niso v celoti zaprli delovnega procesa in vsakodnevnega življenja.
Vodja ekipe Svetovne zdravstvene organizacije, ki je obiskala Kitajsko, pa ne dvomi o ukrepih Pekinga. "Ni dvoma, da je oster in odločen pristop Kitajske k zajezitvi novega koronavirusa spremenil tok epidemije, ki se je hitro stopnjevala in ki je še naprej epidemija," je po poročanju ameriškega časopisa dejal Bruce Aylward. Medtem je Svetovna zdravstvena organizacija včeraj že razglasila pandemijo.
Južna Koreja: ozaveščanje in množično testiranje
Južna Koreja je ubrala drugačen pristop: z veliko komuniciranja z javnostjo, z udeležbo oz. pomočjo prebivalcev in zelo množičnim testiranjem, pregled ukrepov, ki jih je naredila Južna Koreja, povzema France24. Pri vsakem potrjenem primeru okužbe so izsledili stike obolelega in jim ponudili testiranje. Na spletnih straneh vlade so objavljeni in javno dostopni podatki za gibanje vsakega obolelega za njegovih 14 dni pred potrditvijo okužbe: te podatke so zbrali s pomočjo plačil prek kreditne kartice, nadzornih kamer in nadzora mobilnega telefona. Objavili so imena restavracij, barov, cerkva in tudi približen čas, ko je bil lahko posameznik izpostavljen virusu. Vse osebe na določenem območju so tudi dobile SMS-sporočilo, ko se je na območju, kjer živijo ali delajo, pojavil nov primer okužbe. Omenjeni ukrepi so naleteli na velike dvome glede upoštevanja pravice do zasebnosti, poroča AFP, a so tako ljudem omogočili, da so se odločili za testiranje.
V Južni Koreji izvedli 220.000 testiranj, za Kitajsko podatki niso znani
Testiranje posameznika stane 160.000 vonov (preračunano 130 evrov), pri čemer je za tiste, pri katerih obstaja sum, recimo pri osebah, ki so bile v stiku z okuženimi, brezplačen. Enako velja tudi za vse, pri katerih test potrdi, da so okuženi. Ob tem velja poudariti, da so v tej azijski državi naredili več testiranj in hitreje kot kjer koli drugje na svetu, kar okoli 10.000 na dan, skupno več kot 220.000. Po mnenju specialistov je bil tudi to eden od razlogov, da so lahko hitro odkrili obolele in se hitro spopadli z žariščem izbruha, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Uradnih podatkov, koliko ljudi so testirali na Kitajskem, ni. Epidemiologi, kot navaja Financial Times, opozarjajo, da je število dejansko obolelih na Kitajskem precej večje od odkritih, saj naj bi bilo testiranje nezadostno oz. ne dovolj množično. Še druga težava naj bi bili nekakovostni testi na Kitajskem: kitajski strokovnjaki naj bi, kot še poroča Financial Times, dejali, da je s pomočjo testiranj odkritih le med 30 in 50 odstotki primerov okužb. V Južni Koreji so najnovejši testi 99-odstotno zanesljivi, a kot navaja časopis, je Choi Jae-wook, profesor preventivne medicine na univerzi Korea, vseeno zaskrbljen, ker naj bi tudi v Južni Koreji na začetku širjenja uporabljali enake (nezanesljive) teste kot na Kitajskem. "Obotavljali smo se izraziti našo zaskrbljenost, saj bi tako lahko še bolj vznemirilo javnost," navajajo njegovo izjavo.
Prvi primer okužbe z novim koronavirusom so v Južni Koreji odkrili 20. januarja, ko je na letališče v Seulu priletela okužena Kitajka iz Vuhana. Po prihodu so jo dali v karanteno. V naslednjih štirih tednih je imela država vajeti v rokah, če se lahko tako izrazimo, odkrili so "le" še 29 novih okužb, torej skupno jih je bilo 30. Potem pa so odkrili obolelega številka 31 in vse se je spremenilo.
Številka 31 je spremenila potek širjenja
Kot smo poročali, je bila ena od glavnih točk širjenja Jezusova cerkev šinčeondži, zaprta verska skupnost, ki jo označujejo tudi za kult, in sicer v mestu Daegu z 2,5 milijona prebivalci. Okuženi človek številka 31, 61-letna pripadnica omenjene cerkve, za katero ni znano, kje se je okužila, je namreč okužila številne druge, tako v Daeguju kot Seulu. Po podatkih (veljajo za soboto) je bilo s to versko skupnostjo povezanih kar 63,5 odstotka vseh obolelih v državi. Kot je znano, so oblasti vložile tožbo proti vodilnim iz Cerkve zaradi prikrivanja dejanskega stanja. Na območju Daeguja inČeongdoja, kjer se je v tamkajšnji bolnišnici ene od pogrebnih slovesnosti udeležilo veliko članov prej omenjene Jezusove cerkve, je kar 80 odstotkov vseh obolelih v državi, kažejo podatki Reutersa.
Po 11 dneh zniževanja števila novoobolelih so v sredo oblasti potrdile višje število novoodkritih primerov. Odkrili so 242 primerov, kar je 35 več kot v torek. Okoli 90 novoodkritih primerov ta teden je povezanih s klicnim centrom v Seulu. V centru dela 200 ljudi, zato se bo najverjetneje številka še povečala. Največ obolelih v državi, 909, so odkrili 29. februarja, poroča Reuters.
Kot navaja AFP, lahko Južna Koreja dnevno izvede kar 15.000 testiranj, do srede (včeraj) so jih strokovnjaki tam naredili več kot 220.000. V državi je kar več kot 500 klinik, kjer jih lahko izvajajo, med temi je tudi 40 t. i. drive-through točk, v katerih je stik med bolniki in medicinskim osebjem zminimaliziran na najmanjšo mogočo raven.
Zakaj je Južna Koreja tako dobro opremljena in učinkovita?
Eden od razlogov je izbruh smrtonosnega MERS-a pred petimi leti, ko je v državi primanjkovalo testov, zaradi česar so močno izboljšali svoj sistem testiranja. Že nekaj tednov po tem, ko je na Kitajskem izbruhnil virus in se je začela širiti koronavirusna bolezen 19, ki ga povzroča novi virus SARS-CoV-2, je južnokorejska vlada kot nujen ukrep prižgala zeleno luč za izdelavo novih testov za virus, ki izid pokažejo že v 6 urah, piše France24.
Velik pomen je imelo tudi informiranje javnosti. Vlada se je, v nasprotju z dogajanjem pred petimi leti, takoj odločila za jasno in transparentno komuniciranje z javnostjo. Ko se je namreč leta 2015 pojavil prvi primer obolelega za mersom, so oblasti to sprva prikrivale, ker niso želele povzročiti velike zaskrbljenosti med prebivalstvom. To se je izkazalo za veliko napako, javnost je to oblastem zelo zamerila.
Tokrat so oblasti v okviru kampanje za "socialno distanciranje" takoj pozvale ljudi, naj se zadržujejo doma, preložijo sestanke in minimizirajo stike z drugimi. Kaj je pokazala praksa? Ulice so takoj opustele, trgovine so bile napol prazne, enako je bilo v restavracijah. Odpovedani so bili številni dogodki, od K-pop koncertov do športnih tekem, ljudje so začeli nositi maske, kot je priporočila vlada. Tako sledenje navodilom lahko delno pripišemo še svežim spominom na dogajanje pred petimi leti, ko je za mersom umrlo 36 ljudi, delno pa splošni nagnjenosti južnokorejske kulture k upoštevanju pravil.
Zaprtje mej v povezavi z aprilskimi volitvami
Južna Koreja je vstop v državo prepovedala kitajskim državljanom iz pokrajine Hubej, kjer je bilo največje žarišče novega koronavirusa. Ker je Kitajska ključna gospodarska partnerica države, so številni analitiki presodili, da se je južnokorejski predsednik Mun Dže In odločil za (le) tako omejitev iz političnih razlogov. Namreč v Južni Koreji bodo 15. aprila volitve. Vprašanje spopadanja z novim koronavirusom je torej tudi ena od ključnih predvolilnih tem. Številni Južni Korejci predsedniku močno zamerijo, da je ob izbruhu epidemije v Vuhanu, zaradi izboljšanja odnosov s Pekingom, tja poslal dva milijona zaščitnih mask in milijon medicinskih mask. Ko se je novi koronavirus v državi začel hitro širiti, so mu to številni očitali, prst za nastali položaj pa uperili proti Pekingu, s čimer je bil dosežen ravno nasproten učinek od izboljševanja odnosov, poroča Foreign Policy.
Majhna smrtnost tudi posledica tega, da je polovica obolelih mlajših od 40 let
Smrtnost v Južni Koreji za novim koronavirusom je 0,77-odstotna, kot rečeno, daleč pod splošnim povprečjem, ki je 3,4 odstotka. Zakaj? Kot navaja France24, je dejavnikov več. Zgodnje odkrivanje omogoča zgodnje zdravljenje, množično testiranje pomeni, da se odkrije več primerov lažje obolelosti in tudi asimptomatičnih primerov, to vse skupaj pa privede do nižjega števila smrti.
Dodati je treba še zelo pomemben dejavnik, zaradi katerega se Južna Koreja močno razlikuje od Italije: večina okuženih v Južni Koreji je žensk (smrtnost pri ženskah je nižja kot pri moških, kažejo podatki v skupnem poročilu strokovnjakov WHO-ja in Kitajske o epidemiji na Kitajskem), skoraj polovica obolelih pa je mlajša od 40 let. Ker je večina obolelih v Južni Koreji članov prej omenjene cerkve Jezusove cerkve šinčeondži, starih le od 20 do 40 let, je večina primerov bolezni potekala brez večjih zapletov.
Za primerjavo: v Italiji je povprečna starost (velja za torek) osebe, ki je umrla za novim koronavirusom, 81 let, več ko 75 odstotkov obolelih pa je starejših od 51 let, okuženih je več moških kot žensk. Ker vemo, da se s starostjo tveganje za kompliciran potek bolezni covid-19 in za smrt zaradi okužbe (predvsem zaradi možnih drugih bolezenskih stanj: srčno-žilne bolezni, diabetes) močno poveča, je razvidno, zakaj je odstotek smrti v Italiji tako visok oziroma je v Južni Koreji tako nizek.
Kot pravi Marylouise McLaws z univerze Novi Južni Wales, epidemiologinja in svetovalka Svetovne zdravstvene organizacije, je Južna Koreja v boj z novim koronavirusom nastopila "ostro in hitro," ravno nasprotno od Italije, kjer bi po mnenju strokovnjakinje širjenje potekalo drugače, če bi oblasti določene ukrepe za zajezitev sprejele prej, še poroča France24. "Oblastem je zelo težko tvegati in sprejeti tovrstne ukrepe. Zato to pogosto naredijo prepozno."
Se lahko evropske države zgledujejo?
Italija je v prvi fazi, kot še piše Financial Times, zavzela podobno strategijo glede testiranja kot Južna Koreja: testirali so vse, ki bi bili lahko izpostavljeni okužbi in tiste s simptomi. "Predvsem v prvi fazi širjenja je bila strategija glede testiranja prava in razumna. V tistem obdobju, kot je bil problem širjenja še manjši, so se oblasti odločile za oceno stanja. To je bilo uporabno za spremljanje sumljivih primerov in za raziskovanje, kako se je virus tako razširil," je dejal virolog na milanski univerzi Fabrizio Pregliasco.
Žal, kot kažejo razmere v Italiji, pa so bili ukrepi za zajezitev širjenja nezadostni in očitno prepozni, zato so v večini spodleteli.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje