Aktualne epidemiološke podatke je v izjavi za javnost komentirala vodja svetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. Enak trend je tudi v drugih evropskih državah, je dejala in nadaljevala: "Države z boljšo precepljenostjo celotnega prebivalstva imajo okužb v tem času, ko marsikje naraščajo zaradi jesenskih razmer, bistveno manj."
Vrh poslabševanja epidemičnih razmer bomo po njenih besedah dočakali takrat, ko bo "populacija zasičena z virusom, ko bo ta dosegel vse ljudi bodisi zaradi obolevanja ali cepljenja". Tako je po neuradnih podatkih neimunih še nekaj sto tisoč ljudi. "Ko bomo imeli 90 odstotkov populacije imune, se bo epidemija ustavila," je napovedala in opozorila, da bo epidemija v delu cepljene populacije izzvenela z bistveno manj žrtvami kot pa pri delu populacije, ki bodo bolezen prebolevali.
Pa vendar so trenutne epidemične razmere v primerjavi z drugim epidemičnim valom drugačne. Po eni strani je delež tistih, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo ob okužbi, manjši. Skrb vzbujajoče pa je, da je prisotna delta različica novega koronavirusa, ki je bistveno bolj kužna, prav tako oboleva prebivalstvo, pri katerem je bolj verjetno, da bodo potrebovali intenzivno zdravljenje. Tako opozarja na naraščanje števila bolnikov na oddelkih za intenzivno nego, kar po navadi sledi naraščanju covidnih bolnikov v bolnišnicah.
Po njenih besedah so realne napovedi, da bomo presegli zasedenost 150 postelj na intenzivni terapiji. Če bo naenkrat potrebovalo intenzivno nego preveč ljudi, vse obravnave ne bodo več mogoče. Zato znova opozarja, naj se ljudje cepijo in obnašajo zaščitno, naj se spoštuje pogoj PCT.
V bolnišnicah zdravijo tudi nekatere, ki so zboleli kljub cepljenju proti covidu-19. Glede na pogovore z zdravniki gre v glavnem za ljudi, ki so bili cepljeni pred več kot šestimi meseci, je dejala. Tudi izkušnje iz Izraela, Škotske in ZDA to potrjujejo. Ob tem je dodala, da ko so bila cepiva proti covidu-19 odobrena, ni bilo na voljo podatkov o tem, koliko časa zagotavljajo zaščito.
Aktualni epidemioliški podatki
V bolnišnicah se po navedbah vlade zdravi 510 ljudi, okuženih z novim koronavirusom (najmlajši bolnik na navadnih oddelkih je star 19 let), v enotah intenzivne terapije pa 131 bolnikov (najmlajši bolnik ima 35 let). Umrlo je 10 ljudi s covidom-19.
Opravljenih je bilo tudi 31.256 hitrih antigenskih testov, število pozitivnih ni znano, saj se ti dodatno potrjujejo še s PCR-testi.
Prejšnji ponedeljek je bilo ob 5230 PCR-testih potrjenih 1669 okužb (slabih 32 odstotkov vseh).
V ponedeljek je bilo cepljenih 2606 ljudi. Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ-ja cepljenih 1.183.937 ljudi oz. 56 odstotkov celotne populacije. Z vsemi potrebnimi odmerki cepiva pa je cepljenih 53 odstotkov celotne populacije oz. 1.113.046 ljudi. Po navedbah vlade je precepljenost polnoletnih 62-odstotna, med starejšimi od 50 let pa je polno cepljenih 73 odstotkov.
Napoved iz IJS-ja
Da epidemija hitro narašča, kar se vse bolj odraža tudi v bolnišnicah, v zadnji napovedi izpostavljajo tudi na Institutu Jožef Stefan (IJS). Napovedujejo, da bomo maksimalne lanske vrednosti drugega vala v enotah intenzivne terapije predvidoma presegli konec naslednjega tedna.
Ob tem so pozvali k doslednemu izvajanju pravila PCT in ostalih ukrepov, da bodo posledice čim manjše, in pri tem kot najučinkovitejši ukrep za obvladovanje epidemije izpostavili cepljenje. "S cepljenjem rizične populacije se pomembno zmanjša kumulativno število covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo. Posledično je manj ovirano izvajanje elektivnih programov, zdravstvo pa postane bolj dostopno," so zapisali.
Na IJS-ju ocenjujejo, da je trenutno reprodukcijsko število približno 1,4. Po kriterijih Evropskega centra za nalezljive bolezni se trenutno nahajamo v temno rdeči fazi.
Ponovno okužbo zanesljivo potrdili pri 46 ljudeh
Ponovljeno okužbo z novim koronavirusom so doslej v Sloveniji zanesljivo potrdili pri 46 ljudeh, so sporočili z NIJZ-ja. Ob tem opozarjajo, da spremljanje in opredeljevanje ljudi, ki so bili po določenem časovnem obdobju ponovno pozitivni, zahteva poglobljeno mikrobiološko proučevanje, kar pa iz objektivnih razlogov ni vselej mogoče.
Na NIJZ-ju pojasnjujejo, da so do 23. oktobra v elektronsko podatkovno zbirko, kjer vodijo ljudi, pri katerih je bil s PCR-testom potrjen genom novega koronavirusa ali pa so bile pozitivne na hitrem antigenskem testiranju, zapisali 1299 ljudi, ki so bili dvakrat pozitivni v razmiku najmanj 90 dni. Časovni razmik 90 dni med dvema pozitivnima izvidoma so izbrali na podlagi priporočil Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni in ameriškega Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi za preučevanje ponovnih okužb z novim koronavirusom.
Te ljudi na NIJZ vodijo kot sume na ponovno okužbo, kar pa še ne pomeni, da gre dejansko za ponovno okužbo z drugo različico novega koronavirusa. Zanesljivo je bila ponovna okužba z drugo različico potrjena pri 46 ljudeh, tako da so mikrobiologi Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano oz. Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo dokazali različni različici novega koronavirusa ob prvem in drugem testiranju.
Pri 189 ljudeh je ponovna okužba verjetna, pri 26 mogoča, ni pa dokončno dokazana niti ovržena, ker ni bilo na voljo kužnine iz prve ali druge okužbe, zato sekvenciranje genoma ni bilo mogoče. Sekvenciran genom virusa pa je osnovni pogoj za dokončno potrditev ali ovržbo reinfekcije, so dodali na NIJZ-ju.
Pri 96 primerih so sum ponovne okužbe izključili na podlagi dodatnih testiranj. Enajst bolnikov pa se je uvrstilo v kategorijo dolgotrajna okužba, saj so bile pri njih sekvence virusa podobne in ni šlo za novo različico." Najverjetneje gre za bolnike z oslabljeno imunostjo, ki niso sposobni obvladati virusa," navajajo. Druge bolnike še obravnavajo, torej bodo njihove vzorce še sekvencirali, če bo mogoče.
Ob tem na NIJZ-ju opozarjajo, da zagotovo ne bodo mogli sekvencirati vseh kužnin in opredeliti, ali se je bolnik ponovno okužil, saj je pri nekaterih premalo materiala, zgodi se tudi, da postopek ni uspešen ipd.
V Podravju pozitiven vsak drugi PCR-test
Velik skok okuženih opažajo v Podravju. Na testiranjih v mariborskem zdravstvenem domu je po besedah direktorja Jerneja Završnika pozitiven že vsak drugi PCR-test.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo v Podravju v zadnjih sedmih dneh potrjenih 1995 primerov covida-19, kar je z izjemo osrednjeslovenske regije največje število med statističnimi regijami v Sloveniji.
Završnik ocenjuje, da se je število obolelih s covidom-19 na njihovem območju v zadnjem tednu povišalo za 70 odstotkov. "Medtem ko je bilo v prejšnjih tednih pozitivnih okoli 25 odstotkov odvzetih PCR-brisov, jih je zdaj pozitivnih 50 odstotkov," je dejal za STA in dodal, da je pri hitrih antigenskih testih odstotek pozitivnih manjši, a ti so manj zanesljivi kot PCR-testi. "Pri PCR-ju gre za ljudi, ki jih zdravniki napotijo na bris zaradi suma na novi koronavirus, in tu je zdaj praktično vsak drugi, ki pride na naše odvzemno mesto, pozitiven," je pojasnil.
Pri hitrih antigenskih testih odkrijejo enega ali dva okužena s covidom-19 na dan. "Na žalost so tudi ljudje, ki so na hitrem testu pozitivni, pa potem ne gredo na PCR-test, ki je zlati standard potrditve covida-19," je dodal.
V mariborskem UKC-ju pretežno necepljeni bolniki
Strokovni direktor mariborskega UKC-ja, kjer se število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 vztrajno povečuje, Matjaž Vogrin, je v ponedeljek za Televizijo Slovenija povedal, da so med hospitaliziranimi bolniki večinoma necepljeni proti covidu-19. Delež cepljenih na akutnem oddelku je od 20 do 25 odstotkov ter v intenzivni enoti med 10 in 15 odstotkov, je povedal.
Na Inštitutu Jožef Stefan pravijo, da se uresničuje črn scenarij
Število potrjenih primerov na 100.00 prebivalcev v zadnjih 14 dneh je zraslo na 959 (+61), povprečje primerov v zadnjih sedmih dneh pa na 1810 (+88). Po podatkih NIJZ-ja je v državi 20.252 aktivnih okužb, število je od nedelje naraslo za 1287.
Na Inštitutu Jožef Stefan opozarjajo, da se uresničuje črn scenarij. Prejšnji ponedeljek je bilo pozitivnih izvidov testiranja slabih 32 odstotkov, teden dni pozneje pa jih je že skoraj 38 odstotkov, je poročala TV Slovenija. Jesenske počitnice, povečano druženje in množično porabljanje turističnih bonov gotovo ne pripomorejo k zmanjšanju širjenja epidemije. Prav tako ni spodbudna novica, da je zanimanje za cepljenje proti covidu-19 s prvim odmerkom zelo majhno, glede na trenutni razmah pa strokovnjaki opozarjajo, da se bodo bolnišnice še nekaj tednov polnile.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje