V zimskih mesecih lahko povsod pričakujemo povečanje okužb, a bo njihovo naraščanje večje "v državah, ki so slabše precepljene, v dobro precepljenih državah pa bo trend upočasnjen", je na vladni novinarski konferenci poudaril direktor NIJZ-ja Milan Krek in dodal, da se boji, da je pred Slovenijo nov val epidemije. "Naraščata tako sedemdnevno povprečje potrjenih okužb kot 14-dnevna incidenca na 100 tisoč prebivalcev."

Krek je predstavil tudi število umrlih s covidom na milijon prebivalcev, pri katerem po navedbah Kreka prednjačijo države z nižjo precepljenostjo. Slovenija je bila v 40. tednu tega leta med državami članicami EU-ja na osmem mestu po številu smrti na milijon prebivalcev. "Že julija sem začel opozarjati, da bo večina smrti v jesensko-zimskem času nesmiselnih, ker če bi se ljudje zaščitili, bi verjetno preživeli," je komentiral Krek.

Krek posvaril pred novo različico

V tem trenutku v Evropi in pri nas prevladuje delta različica novega koronavirusa, je povedal direktor NIJZ-ja. Ob tem je opozoril, da "podatki, ki prihajajo, govorijo o tem, da se rojeva nova varianta, ki je še za dvajset odstotkov bolj kužna kot ta". O domnevni novi različici je Krek dejal, da večjo kužnost in hospitalizacijo po okužbi opažajo v Veliki Britaniji. "Ampak to so vse začetni podatki. Nekaj časa bo trajalo, da bomo ugotovili njene značilnosti," je dejal.

"Epidemije ni konec – to je treba zelo jasno povedati –, čeprav se nekateri vedejo tako, kot da je je konec. Virus je še vedno prisoten, je visoko kužen, povečuje se nam število okuženih, povečuje se tudi število hospitaliziranih in umrlih, žal prepočasi pa se nam povečuje število cepljenih. Žal tudi ne upoštevamo dosledno PCT-sistema in popuščamo pri zaščitnih ukrepih," je opozoril direktor NIJZ-ja in dodal, da vse to "daje podatke, kakršne imamo".

Kot glavno sredstvo v boju proti širjenju okužb je označil predvsem cepljenje, pa tudi iskanje okuženih in njihovih stikov, izvajanje zaščitnih ukrepov. "Te ukrepe lahko vsak izvaja sam. Ne glede na to, ali so zapisani v odloku oz. zakonu ali niso. Tako kot v zakonu ne piše, da dam pozimi bundo nase, tako tudi ni treba, da v zakonu piše, da potrebuješ masko. Mi moramo sami vedeti, da potrebujemo masko, da moramo vzdrževati medsebojno razdaljo, prezračevati prostore," je naštel.

Največ okužb med mladimi, tveganje za hospitalizacijo pri starejših

Od 26. junija dalje je umrlo 239 bolnikov s covidom-19, hkrati je cepiva v Sloveniji dovolj za vse, ki se želijo cepiti, od junija dalje. "Za naprej je težko napovedati, ampak verjetno se umrljivost ne bo kaj hitro umirila in bomo še nekaj tednov imeli po dva, tri ali več smrti na dan," je dejal Krek.

Največ okužb je po navedbah Kreka v starostni skupini od 15 in 24 let, naslednja skupina, v kateri se pojavlja največ okužb, je po podatkih NIJZ-ja med 35. in 44. letom, kamor spadajo delovno aktivni, ki so po besedah Kreka tudi med najbolj mobilnimi skupinami. Pri tem je poudaril, da so starostne skupine do 44. leta slabše precepljene kot druge.

Tveganje za hospitalizacijo je sicer večje pri starejših skupinah. "Hospitalizacija v skupinah nad 55 let je zelo visoka, nad 20 odstotkov," je dejal Krek in vse starejše od 55 let pozval k čimprejšnjemu cepljenju.

Krek: Slej kot prej se bomo morali zbuditi

"V letu in pol smo izgubili za eno manjše mesto ljudi. Sreča je v tem, da v tem času nismo stali križem rok, ampak smo nenehno vzpostavljali nove in nove mehanizme, da bi zmanjševali škodo in število obolelih ter umrlih," je dejal. Ob tem je ocenil, da je umanjkalo sodelovanje. "V tem boju proti virusu se nismo izkazali kot narod, ki sodeluje. Predvsem smo se izkazali kot narod, ki išče samo napake in se razdvaja, namesto da bi se združil okoli težave in jo skupaj rešili," je dejal.

"Slej kot prej se bomo morali zbuditi, to je dejstvo. Se bomo danes, jutri, čez dva meseca? Pri tem je vprašanje cene, ki jo bomo plačali," je dejal Krek in opozoril, da se neupoštevanje PCT-pogoja in drugih ukrepov maščuje v številu obolelih. "Sem pa prepričan, da smo Slovenci pripravljeni ponotranjiti to, zakaj imamo PCT, kako se moramo vesti," je dejal.

"Načeloma sta strokovna skupina in NIJZ proti zapiranju države in družbe. Proti smo zato, ker iz strokovnega znanja vemo, da to ni dobro za ljudi, za njihovo duševno zdravje. Zapiranje se naredi takrat, ko nimaš več izhoda – ko bomo prišli do točke, ko ne bomo več mogli sprejemati ljudi v bolnišnico, potem bo treba družbo zapreti," je opozoril. "Če se ne bi ljudje naučili rok umivati, bi še vedno imeli drisk, kolikor hočete," je dejal Krek. "V vsakem WC-ju je tudi lijak. Naučili smo se tega, dajmo se še tega naučiti," je pozval glede zaščitnega vedenja v povezavi z novim koronavirusom.

Številni HAT-pozitivni ne opravljajo PCR-testov

Zdravstvena inšpektorica Deana Potza je povedala, da so inšpektorji za šolstvo in šport v fitnesih ugotovili devet kršitev pravila PCT, kršilci pa so morali zapustiti telovadnice.

Inšpektorat za zdravje pa je bil seznanjen tudi z informacijo o večjem številu posameznikov, ki kljub pozitivnemu izvidu hitrega testa na novi koronavirus niso opravili PCR-testiranja, na katero so bili napoteni.

Po podatkih NIJZ-ja je bilo samo septembra takšnih ljudi 525. Zdravstveni inšpektorji, kot je povedala, že zbirajo dokazila o teh nepravilnostih. Po zakonu o nalezljivih boleznih pa so mogoče sankcije za tiste, ki se po pozitivnem HAT-testu ne prijavijo na PCR-test. Globa po besedah zdravstvene inšpektorice znaša od 400 do 4000 evrov.

Glede izdaje lažnih cepilnih potrdil v Žalcu je povedala, da so prejeli prijavo. Če bi se izkazalo, da gre za ponarejena potrdila, bodo zadevo odstopili organom pregona, saj zdravstveni inšpektorji niso pristojni za ukrepanja pri sumu kaznivega dejanja.

Zdravstveni inšpektorat je po njenih besedah uvedel tudi nadzor glede cepljenja mladoletnikov z vektorskimi cepivi. Postopki pa še potekajo. "Morda bomo lahko v prvih izsledkih govorili že čez mesec dni," je dejala.

V torek potrjenih 2145 okužb, umrlo devet ljudi

V torek je bilo opravljenih 7367 PCR-testov na okužbo z novim koronavirusom. Pozitivnih izvidov je bilo kar 2145 oziroma 29,1 odstotka vseh opravljenih testov. Najmlajši bolnik v bolnišnici je star tri leta. Umrlo je devet ljudi s covidom-19. Skupno število hospitaliziranih je 427, najmlajši bolnik, ki je v bolnišnici, je star tri leta. Od vseh hospitaliziranih je 122 bolnikov na intenzivni negi, najmlajši je star 35 let.

Po podatkih NIJZ-ja je trenutno v državi 14.029 primerov aktivnih okužb. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 1198, kar je 131 več kot dan prej. V zadnjih 14 dneh so potrdili 664 okužb na 100.000 prebivalcev, kar je 47 več kot dan prej.

V torek je bilo opravljenih tudi 20.685 hitrih antigenskih testov, katerih pozitivne izide še preverjajo s PCR-testi.

Število potrjenih pozitivnih primerov v enem dnevu je nazadnje preseglo število dva tisoč 12. januarja letos. Na ta dan je bilo 2104 pozitivnih PCR-testov, umrlo pa je 17 ljudi.

Precepljenih 52 odstotkov celotne populacije

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih vlade cepljenih 1.180.046 ljudi oz. 56 odstotkov celotne populacije. Med starejšimi od 18 let je cepljenih 66 odstotkov ljudi, med starejšimi od 50 let pa 77 odstotkov.

Z vsemi odmerki cepiva pa je cepljenih 52 odstotkov celotne populacije oz. 1.103.994 oseb. Med polnoletnimi jih polno cepljenih 62 odstotkov, med starejšimi od 50 pa 73 odstotkov.
Po podatkih vlade so v torek cepili skupno 3370 ljudi.

Poživitveni odmerek je doslej prejelo 33.058 ljudi, je še objavljeno na danes posodobljeni spletni strani NIJZ-ja, na kateri sporočajo aktualne podatke o cepljenih.