Laboratoriji, ki obdelujejo vzorce testov za koronavirus, so še pred kratkim omenjali zgornjo mejo zmogljivosti 6000. Podatki za torek, to je skoraj 5900 testiranj, so to mejo tako rekoč dosegli. Vendar laboratoriji z dodatnim zaposlovanjem in novimi aparaturami sledijo večjim potrebam in zgornjo mejo premikajo do 8000. Vse ozkejša grla pa postajajo vstopne točke za odvzem brisov. Na to je v najbolj obremenjenih regijah treba čakati celo štiri dni.

Sorodna novica Neuradno več kot 1600 primerov novopotrjenih okužb

Letos avgusta sta oba, nacionalni laboratorij in inštitut za mikrobiologijo, skupaj obdelala 1000 testov, danes že skoraj šestkrat več. Na začetku epidemije je imel nacionalni laboratorij 20 zaposlenih na teh mestih, danes že 70. "Naš trenutni limit je okoli od 3500 do 4000 vzorcev," je povedala direktorica laboratorija Tjaša Žohar Četnik. Razlika med dnevnim številom okuženih pa je velika, v ponedeljek okoli 800, v torek že več kot 1500.

Realni podatki ali zamude v obdelavi vzorcev?

"Ta razlika je realna, toliko več je pozitivnih. Dobivamo informacije, da pacienti ponekod na odvzem vzorca čakajo dlje kot en dan, ampak v trenutku, ko je vzorec vzet, je potem isti dan sprejet v laboratorij, isti dan obdelan in rezultati, ki jih poročamo v sistem, se nanašajo na te vzorce. Številke so realne, ažurne in zanesljive," je za Radio Slovenija povedala Žohar Četnikova.

Ozka grla nastajajo na vstopnih točkah za odvzem brisa, posebej v najbolj obremenjenih regijah – denimo v Ljubljani oseba čaka na odvzem brisa najmanj tri dni. Na Obali, kjer je število primerov najmanjše, pa denimo v zdravstvenem domu Piran brise jemljejo trikrat na teden. "Če me je [pacient] poklical v ponedeljek, je na vrsti za bris v sredo. Okoli osme, devete ure zvečer že dobijo rezultate," je pojasnila medicinska sestra Jasmina Božič.

Ves svet potrebuje vse več testov, pri nas za zdaj ni stiske, dobave so zanesljive.