Ob 5502 PCR-testih, s katerimi je bilo ugotovljenih 937 okužb z novim koronavirusom, je bilo opravljenih tudi 25.564 hitrih antigenskih testov. Tisti, ki so prejeli pozitiven izvid, so bili napoteni še na PCR-testiranje.

Po podatkih vlade se v slovenskih bolnišnicah zdravi 485 bolnikov s covidom-19, 23 več kot dan pred tem. Zdravljenje na oddelkih za intenzivno nego potrebuje 88 bolnikov, trije več kot dan prej.

V četrtek je umrlo 10 bolnikov s covidom-19.

Sedemdnevno povprečje potrjenih okužb se je po zadnjih podatkih NIJZ-ja z včerajšnjih 737 zvišalo na 776.

Logarjeva: Število okužb raste, sproščanja verjetno ne bo

"Epidemiološka situacija v Sloveniji se ponovno nagiba v smer, v katero si ne želimo. Imamo porast števila okuženih, zbolevajo oz. okuženi so ponovno v skupini, ki pogosto potem potrebuje bolnišnično zdravljenje – se pravi skupine nad 55 let. Seveda ostaja nizko število v skupini, ki je dobro precepljena," je vodja svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar dejala na petkovi novinarski konferenci.

Po njenih besedah tudi pritiski na bolnišnice ponovno naraščajo, kar pomeni, da se bo trend zmanjševanja oddelkov, kjer se zdravijo bolniki s covidom-19, začel ustavljati. "To pomeni, da ne bomo mogli odpirati preostalih dejavnosti in sproščati elektivne dejavnosti v bolnišnicah," je dejala.

Epidemijo lahko premagamo s cepljenjem

"Stvar, ki jo imamo na voljo in vemo, da je učinkovita pri premagovanju epidemija, poleg splošnih ukrepov, je vsekakor cepljenje. Na srečo je EMA potrdila to, kar smo strokovnjaki tudi sicer prej govorili in bili o tem prepričani, se pravi, da je tudi cepivo AstraZenece, kar se tiče tvorbe in nastanka krvnih strdkov, varno. Da to tveganje ni večje, kot je sicer v splošni populaciji, tako da kot je že bilo rečeno, se s cepljenjem s tem cepivom nadaljuje," je poudarila.

Evropska agencija za zdravila (EMA) je po njenih besedah poudarila, da je treba še naprej redno spremljati pojav neželenih učinkov, da morajo biti vsi, ki so cepljeni, obveščeni, kdaj je treba obiskati oz. o neželenih učinkih obvestiti svojega zdravnika, da je treba biti dodatno pozoren na pojav težjega dihanja, bolečin v prsih, pojav modric, krvavitev, bolečin v nogah, ki tudi dodatno otekajo. Tako da to so vse dodatna opozorila, da bi preprečili nastanek težjih neželenih učinkov.

"Seveda ne moremo v enem trenutku doseči velike precepljenosti, ampak vsekakor moramo slediti načrtu in skrbeti za to, da bodo predvsem skupine, ki so po sedanjih podatkih tiste, ki pogosto prihajajo v bolnišnico zaradi tega, ker so starejši ali ker imajo večjo verjetnost težjega poteka zaradi svojih pridruženih boleznih, cepljene čim prej," je še pristavila. Na ta način bomo, tako Logarjeva, omogočili, da skupine, pri katerih ni tako velikega tveganja za težji potek, lahko tudi prej začnejo normalen način življenja ter da se bodo pozneje, ko bodo epidemiološke razmere v državi boljše, lahko dodatni ukrepi začeli čim prej sproščati.

Kako komentirate to, da Švedska in Norveška vztrajata pri prekinitvi cepljenja z AstraZeneco?
"Neželeni učinki, o katerih so poročali predvsem Norvežani, manj Švedi, so podobni kot tisti, o katerih so poročali tudi Nemci, in seveda potrebujejo dodatno pozornost. EMA se je do tega opredelila, da v tem trenutku ni mogoče reči, da gre za neposredno povezavo s cepljenjem, ne morejo pa tega izključiti, in je potrebno dodatno spremljanje in biti pozoren na neželene dogodke. Vsekakor pa so ocenili tudi to, da je trenutno tveganje za to, da zbolimo za covidom-19 in imamo pri tem zaplete, ki se ravno tako lahko kažejo s krvavitvami oziroma pojavom trombemboličnih dogodkov, bistveno večje, kot je tveganje, da do tega pride po cepljenju," je na novinarsko vprašanje odgovorila Logarjeva

Sorodna novica Z AstraZeneco že cepljeni vsi štirje predsedniki, pa tudi nekaj ministrov in poslancev

Škofovska konferenca je pozvala, naj se verniki ne cepijo z AstraZeneco, ker naj bi bilo narejeno iz celic splavljenih otrok, in raje izberejo druga cepiva. Kako to komentirate?
"V tem trenutku mislim, da je bilo predhodno mnenje iz tujine, da se je v situaciji, kot je ta, treba cepiti oz. zdraviti z zdravili, ki so na voljo, tudi če so tukaj, kar se tega tiče, odprta moralna vprašanja. Mislim, da je pomembno, da se ljudje cepijo, ker na ta način jih bomo zaščitili, moralni pomisleki so seveda pravica vsakega posameznika, ampak za cepljenje definitivno vemo, da koristi in prepreči marsikatero hospitalizacijo in smrt," je odgovorila Logarjeva.

Zakaj se slabšajo epidemiološke razmere?
"Najverjetneje gre za večjo pojavnost novih različic virusa, predvsem angleške, za katero vemo iz podatkov, da se hitreje širi in je tudi bolj kužna. Nekoliko opažamo v tem trenutku, da se na oddelkih za intenzivno terapijo povečuje število oseb, ki se vračajo iz držav nekdanje Jugoslavije, kjer so bili na obisku pri svojcih. Pri tem bi poudarila, da naj bodo ti, ki hodijo na obiske, še posebej previdni," je opozorila Logarjeva.

Zaostrovanje čez velikonočne praznike?
"Zaenkrat se o tem nismo pogovarjali. Videli bomo, kakšen bo trend predvsem sprejemov v bolnišnice v naslednjih dneh in se bomo na podlagi tega odločali na sestanku v ponedeljek," je pojasnila Logarjeva.

Kdaj bi lahko ukinili policijsko uro?

"Trenutna epidemiološka situacija je takšna, da v ponedeljek na sestanku skupine zelo verjetno kaj veliko o dodatnih sproščanjih ne bomo mogli razpravljati. Zelo verjetno bo treba razpravljati v nasprotno smer. V skupini smo se že pred 10 dnevi pogovarjali o odpravi epidemiološke oz. policijske ure. Takrat smo se dogovorili, da je situacija toliko nejasna, da se bomo ponovno odločali čez 14 dni. Argumenti so za, argumenti so proti. Gre za to, da najdemo neko usklajeno mnenje in se glede na situacijo potem odločimo. Kar se tiče dodatnega sproščanja, odpiranja gostinskih lokalov, je po epidemiološkem semaforju sproščanje dovoljeno v območjih, ki dosegajo pogoje za rumeno fazo. Ko bo katerakoli od regij v teh mejah, se bo to sprostilo," je odgovorila Logarjeva.

Ustavna presoja mask v šolah
Starši so ponovno vložili pobudo za presojo ustavnosti za nošenje mask v šolah pri starejših osnovnošolcih in srednješolcih. Trdijo, da dolgotrajno nošenje maske lahko na človeka vpliva psihično in fizično. "Za fizične posledice definitivno ne obstajajo nobeni prepričljivi dokazi, ki bi govorili v prid tega, da je nošenje mask na kakršen koli način škodljivo. Pri tem gre za več vidikov, predvsem bi poudarila, da je nošnja maske predvsem odraz odnosa do sočloveka. Gre za to, da se mi zavedamo, da smo lahko določenem trenutku kužni in tega še ne vemo. In če ne nosimo maske, lahko okužimo nekoga, ki je za bolezen dovzeten in bo pri njem bolezen lahko potekala zelo hudo," je komentirala glede pobude staršev in dodala, da trenutno o tem, da maske v šolah ne bi bile potrebne, ne razmišljajo.

Bornšek: Mnogo ljudi je strah vboda z iglo

"Primarni zdravniki opažamo vse več nelagodja med pacienti, ki so vabljeni na cepljenje, saj se med ljudi tudi zaradi zadnjih dogodkov vnaša dvom. Trenutno je cepljenje naša edina izhodna strategija iz epidemije. Nikoli še nismo cepili v času, ko imamo mikrob tako močno prisoten, kot je danes. Za gripo cepimo jeseni, v zimskih mesecih cepimo proti klopnemu meningoencefalitisu. Tokrat se nam prvič dogaja, da cepimo takrat, ko imamo bolezen močno prisotno, zato ima cepljenje še toliko pomembnejšo vlogo," pa je na vladni novinarski konferenci posvarila Simona Bornšek iz zdravstvenega doma Ljubljana.

"Najpogostejši stranski učinki cepljenja so znani in so primerljivi z drugimi cepivi, ne le s cepivi proti covidu. Že sam vbod z injekcijsko iglo je invazivni postopek in mnogo ljudi je strah že tega. Prvi neželeni učinek je zato že, da se nekdo onesvesti. Kasneje je najbolj pogost stranski učinek bolečina in rdečina na mestu vboda. Reakcija ni odvisna samo od snovi, ki smo jo vnesli, ampak predvsem od našega imunskega sistema. To, da smo se odzvali, pomeni, da je naš imunski sistem odreagiral. Več stranskih učinkov imajo zato nekoliko mlajše osebe," je Bornškova pojasnila, česa vse se ljudje bojijo.

Ljudje lahko po cepljenju, tako Bornškova, razvijejo "nekakšno minibolezen", zato so simptomi lahko podobni bolezni, in sicer z vročino, mrzlico, glavobolom, slabim počutjem, utrujenostjo, itd. "A ti učinki običajno v nekaj urah ali dneh izginejo. Želimo si, da so ljudje pozorni na te stranske učinke, če se zgodi kaj nepričakovanega, naj se povežejo z izbranim zdravnikom, tudi zato, ker si želimo te podatke za spremljanje cepiva," je dodala. V elektronski register cepljenja se po njenih besedah vnašajo stranski učinki, na NIJZ-ju te prijave zbirajo in analizirajo in vedno, ko gre za neko odstopanje, se sestane skupina, ki preuči, ali je ta dogodek lahko povezan s cepljenjem. Nekateri dogodki lahko zgolj slučajno sovpadejo s cepljenjem, so pa na vse pozorni.

Z informiranjem želijo doseči, da se bodo ljudje prišli cepit, da ne bodo zavrnili povabila, kar se v zadnjih dneh pogosto dogaja, in da bomo izšli iz te epidemije, saj je cepljenje edina svetla točka, ki jo vidijo. "Le prekuženost in precepljenost sta tisti, ki nas lahko vrneta v normalno življenje," je sklenila.

Kako je po dobrem mesecu dni z okužbami v vrtcih in šolah?

Število okužb z novim koronavirusom v šolah in vrtcih, ki so spet odprti že dober mesec, po podatkih sledilnika za covid-19 trenutno stagnira. Prejšnji teden je bilo v vrtcih in šolah okuženih 386 zaposlenih ter dobrih tisoč vrtčevskih otrok in šolarjev.

V Mariboru je trenutno v karanteni devet oddelkov otrok v javnih in zasebnih vrtcih. Največ oddelkov otrok v karanteni ima vrtec Pobrežje, in sicer pet, vrtec Studenci pa ima v karanteni dva oddelka, je za TV Slovenija poročal Matej Korošec. "Trenutno imamo težave v enoti, kjer manjka tehnični kader, trenutno pokrivajo to delovno mesto tudi strokovni delavci, ker druge izbire trenutno nimamo," je pojasnila ravnateljica vrtca Studenci Olga Fekonja.

Karantena je odrejena tudi za 14 oddelkov mariborskih šolarjev, kar predstavlja 3,1 odstotka vseh mariborskih oddelkov. Na Osnovni šoli Borcev za severno mejo so morali doma ostati trije oddelki otrok in več učiteljev, to pa je tudi velik organizacijski izziv. "Učenci delajo prek Zooma, spletnih učilnic, tako da ne bodo prikrajšani," je povedala ravnateljica OŠ Borcev za severno mejo Lučka Lazarev Šerbec.

Starše so že ob vrnitvi otrok v vrtce in šole pozvali, da redno javljajo vsakršno spremembo zdravstvenega stanja svojih otrok. "Lahko pohvalim starše, da so res zelo, zelo odgovorni, javijo, kličejo in sprašujejo, kako in kaj," je še dodala Lazarev Šerbčeva. Ravnateljica OŠ Rada Robiča v Limbušu Mojca Kirbiš pa je dodala, da je prav to ključno za preprečevanje širjenja okužb.

Po podatkih sledilnika za covid-19 število okuženih v slovenskih vrtcih in šolah stagnira, zaradi prekuženosti in cepljenja kolektivov na mariborskem koncu ne pričakujejo večjih izbruhov okužb v vzgoji in izobraževanju.