V četrtek je bilo po podatkih Sledilnika za covid-19 ob 18.498 hitrih in 5151 PCR-testih skupno potrjenih 1055 okužb z novim koronavirusom. Hospitaliziranih je 789 bolnikov s covidom-19, umrlo jih je 15.

Epidemiologi so na podlagi 5151 PCR-testov odkrili 850 okužb. Delež pozitivnih izvidov je znašal 16,5 odstotka. Hitro testiranje je opravilo 18.498 ljudi, od tega jih je pozitivni izvid prejelo 205 oziroma 1,1 odstotka.

Med občinami po številu v četrtek potrjenih okužb izstopajo: Celje (26), Domžale (21), Kamnik (28), Koper (47), Novo mesto (25). V Ljubljani je bilo potrjenih 132 okužb, v Mariboru pa 44.

V četrtek je umrlo 15 bolnikov s covidom-19, skupno do zdaj 3692.

Pozitivni trendi v bolnišnicah

Število hospitaliziranih bolnikov s covidom-19 se je prvič po 31. oktobru spustilo pod 800. Po zadnjih podatkih je hospitaliziranih 789 bolnikov s covidom-19, kar je 39 manj kot dan pred tem. Trije manj se zdravijo na oddelkih za intenzivno nego (154). Iz bolnišnic je bilo skupno odpuščenih 71 ljudi, na novo je bilo sprejetih 47.

Kot je na dopoldanski novinarski konferenci dejala vladna govorka za covid-19 Maja Bratuša, "imamo v bolnišnicah pozitivne trende, kar se tiče števila oseb, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo". Dodala je, da se na oddelkih intenzivne nege število bolnikov sicer zmanjšuje bistveno počasneje kot na navadnih oddelkih.

Sproščanja ob prehodu v oranžno fazo

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Po podatkih vlade se je sedemdnevno povprečje potrjenih okužb z 837 dvignilo na 841. Slovenija je sicer ta teden prešla iz rdeče v oranžno fazo. V torek je bil namreč izpolnjen tudi drugi kriterij, saj se je sedemdnevno povprečje potrjenih okužb spustilo pod 1000.

"V skladu z načrtom se v ponedeljek v šole vračajo osnovnošolci in dijaki četrtih letnikov. Odpirajo se še dodatne storitvene dejavnosti, ukinja se omejitev gibanja na občine, zbiranje pa bo od ponedeljka dovoljeno do največ deset oseb. Ob vsem tem velja vnovič poudariti, da ključno ostaja upoštevanje samozaščitnih ukrepov ter drugih navodil NIJZ-ja," je na vladni tiskovni konferenci dejala vladna govorka.

Vsi pozitivni hitri testi se bodo od sobote potrjevali s PCR-testi

Da se epidemiološke razmere nekoliko umirjajo, je na novinarski konferenci dejala tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Marija Magajne. "Obenem bi rada opozorila, da to umirjanje ne pomeni, da smo iz najhujšega. Število je še vedno zelo visoko, če se primerjamo z drugimi državami. Večjo grožnjo nam predstavljajo nove različice virusa v naši soseščini," je dodala.

Novost je, da bodo vse pozitivne hitre teste od sobote potrjevali še s PCR-testi. "V primeru pozitivnega hitrega testa bo uporabnik na mobilni telefon dobil sporočilo, v katerem bo navodilo, kako ravnati naprej. Že izvajalec hitrega testiranja naj bi ga sicer kontaktiral in napotil na odvzem še enega brisa, lahko pa ga tja napoti tudi osebni zdravnik. Pomembno pa je, da v tem času človek ostane v samoizolaciji," je poudarila državna sekretarka. V statistiki bo okužba zapisana, šele ko bo potrjena tudi s PCR-metodo testiranja.

Zdravstveni domovi tudi sami dopolnjujejo zaloge testov

Testiranje za zaposlene v vzgoji in izobraževanju, izvajalce storitev v trgovinah in drugih servisnih storitvah, v katerih je testiranje obvezno, na različnih območjih izvajajo zdravstveni domovi in koncesionarji. Marija Magajne je ob tem dejala, da vseh učiteljev in vzgojiteljev ni treba testirati na isti dan, ampak se lahko testiranje ustrezno razporedi čez cel teden. To velja tudi za zaposlene v nekaterih storitvenih dejavnostih, ki se bodo morali ob ponedeljkovem sproščanju dejavnosti tedensko testirati. Delodajalci v dejavnostih, v katerih je testiranje obvezno, se morajo dogovoriti za testiranje svojih zaposlenih, podobno kot ravnatelji, je še dejala Magajnetova. "Testiranje splošne populacije naj bo namenjeno samo tistim, ki si želijo preveriti svoje stanje," je ob tem dejala sekretarka in dodala, da "ni bojazni, da bi testov zmanjkalo".

Sorodna novica Vse več ljudi se mora obvezno testirati, državnih hitrih testov pa zmanjkuje

Dodala je še, da ministrstvo pri podjetju Majbert Pharm, ki je dobavilo prvo veliko pošiljko hitrih testov za množično testiranje, dodatnih količin za zdaj ni naročilo. To bodo storili, če se izkaže potreba, naročilo pa bo izvedeno v okviru pogodbe, je napovedala. Magajnetova je ob tem spomnila tudi na verifikacijsko poročilo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, ki je pokazalo, da testi omenjenega dobavitelja ne odstopajo od drugih hitrih testov.

Številni zdravstveni domovi hitre teste sicer dodatno kupujejo sami, saj so od države dobili manjšo količino testov. Kot je za Prvi dnevnik poročala Nina Mrzlikar, je v ZD-ju Medvode zaloga 1700 hitrih testov pošla, zato so jih danes prejeli dodatnih 300. Ker pa to za množično testiranje prihodnji teden ne bo dovolj, jih bodo kupili še sami. "Glede na število prebivalcev smo res dobili majhno količino brisov. Logistično se moramo prilagoditi, prevzemati teste na Majbert Pharmu, potem pa še dodatno naročati. To je dvojna logistika," je za Televizijo Slovenija povedala namestnica glavne medicinske sestre Jasmina Klemenčič.

Magajne po pogovorih z zdravstvenimi domovi: Zagotovili bomo, da potrdila ne bodo plačljiva

Testiranje ni potrebno za tiste, ki so že bili cepljeni z dvema odmerkoma cepiva. Od cepljenja mora po navodilih proizvajalca cepiv Pfizer in BioNTech preteči vsaj sedem dni, pri proizvajalcih Moderna 14 in pri AstraZeneci 21 dni. Po novem se ni več treba testirati tudi tistim zaposlenim, ki so covid-19 že preboleli in pri katerih je od potrjene okužbe preteklo najmanj 21 dni in največ šest mesecev. "Če pa takrat testa niso opravili, zdravnik pri obolelih diagnozo lahko postavil na podlagi klinične slike in epidemiološke povezave. V tem primeru velja tudi potrdilo zdravnika, da je ta oseba v zadnjih šestih mesecih prebolela koronavirus," je dopoldne pojasnila Magajnetova.

Pri tem se lahko uporablja že objavljeni enotni obrazec, je pa možen tudi običajen format potrdila, ki ga izpolnijo zdravniki. Izdaja potrdila sicer ni del kritja iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Po besedah državne sekretarke je tako zelo verjetno, da bodo zdravniki potrdila o prebolevnosti covida-19 zaračunali tako kot druga potrdila.

V oddaji Premagajmo Covid-19 na Televiziji Slovenija pa je državna sekretarka popoldne pojasnila, da so danes glede potrdil potekali intenzivni pogovori z zdravstvenimi domovi. "Zagotovili bomo, da za potrebe dela ta potrdila ne bodo plačljiva," je napovedala.

Tistim pacientom, katerim je bila bolezen potrjena s PCR-testom, pa si lahko na portalu zVEM natisnejo izvid brisa na covid-19, za kar potrebujejo le digitalno potrdilo. Navedeno je uraden dokument in v tem primeru dodatnih potrdil v Sloveniji ne potrebujejo.

Obrtniki bi odpravili tudi testiranje zaposlenih

Vlada je sledila pozivu ponudnikov storitev – s ponedeljkom bo tako odpravljeno obvezno testiranje strank v posameznih dejavnostih. Iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so sporočili, da so z odločitvijo zadovoljni. Ob tem so opozorili, da prejemajo vse več pozivov obrtnikov, podjetnikov in trgovcev, da se odpravi tudi testiranje zaposlenih, saj pri tem pričakujejo težave z organizacijo.

"Odločitev vlade, da se odpravi testiranje strank ali potrošnikov, pozdravljamo. Obenem pa pričakujemo, da bo vlada v celoti krila stroške testiranj zaposlenih v obrti in podjetništvu, kot nam je bilo obljubljeno minuli teden. Še vedno pa ostajata zaprti panogi gostinstva in turizma, zato si želimo, da se za ta segment gospodarstva sprejmejo posebni ukrepi pomoči," je dejal predsednik OZS-ja Branko Meh.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje je na novinarski konferenci zatrdila, da bo povrnitev stroškov za zaposlene v trgovini in servisnih dejavnostih, v katerih je testiranje potrebno, potekalo enako kot za zaposlene v vzgoji in izobraževanju "Za posameznika je testiranje brezplačno, izvajalec pa testiranje zaračuna ministrstvu za zdravje," je dejala.

Dvomi o zanesljivosti testov in skrbi glede organizacije

Vlada je prisluhnila tudi pobudi OZS-ja, da bi za zaposlene v obrti in podjetništvu veljala podobna pravila kot za šolnike – da se ne bi bilo treba tedensko testirati tistim, ki so že preboleli covid-19 ali so se cepili. Kljub vsemu pa se med člani porajajo dvomi o zanesljivosti hitrih testov, številni med njimi pa ne morejo pravočasno zagotoviti zdravstvenega osebja, ki bi izvedlo testiranje. "Pritiski na zdravstveno osebje in vstopne točke za odvzem brisa bodo tako še večji. Zato se vrstijo pozivi obrtnikov, podjetnikov in trgovcev, da bi odpravili tudi testiranje zaposlenih s hitrimi testi. Seveda pa so vsi zaposleni še naprej pripravljeni upoštevati stroge zaščitne ukrepe, kot je uporaba mask in razkužil, saj si vnovičnega zapiranja dejavnosti nihče ne želi," so dodali.

Obveznemu testiranju nasprotujejo tudi v Slovenski kmečki zvezi

Obveznemu testiranju nasprotujejo tudi v društvu Slovenska kmečka zveza, kjer so izpostavili kmete, ki prodajajo doma in na tržnicah. Zavzeli so se tudi za trgovce, učitelje, obrtnike in druge, "ki jim nezanesljivi hitri testi pogosto predstavljajo veliko breme ob zelo vprašljivih učinkih". Vlado pozivajo, naj dodatno razmisli o tem ukrepu ter skuša poiskati manj vprašljive in bolj učinkovite oblike zaščite pred širitvijo covida-19.

Kmetom se za prodajo doma sicer ni treba več testirati. Odlok, ki ga je vlada sprejela v četrtek, namreč določa, da bo prodaja kmetijskih pridelkov na kmetiji odslej urejena v okviru določil o osebnem prevzemu blaga in hrane na prevzemnih mestih. To pomeni, da tudi za to dejavnost ni zahtevano testiranje zaposlenih.

Državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Ajda Cuderman je v četrtek po seji vlade pojasnila, da vlada pripravlja poseben protokol za zaposlene v trgovinskih in drugih dejavnostih, ki so sproščene, ki bo določil prioritetno obravnavo testiranja zaposlenih, država pa bo povrnila stroške. "To bo konkretizirano v nekaj dneh," je napovedala. S tem je odgovorila na vprašanje, kako bodo trgovci in drugi gospodarski subjekti lahko zagotovili pravočasno testiranje svojih zaposlenih.

Na gospodarskem ministrstvu so za Slovensko tiskovno agencijo dodatno pojasnili, da se vzpostavitev protokola nanaša na pomoč delodajalcem, ki so zavezani enkrat tedensko opraviti testiranje zaposlenih na prisotnost novega koronavirusa s hitrimi ali PCR-testi. "Ukrep je še v pripravi, zato ga zaenkrat še ne moremo konkretneje komentirati," so zapisali.

Za večje trgovske verige testiranje zaposlenih logistični in organizacijski zalogaj

V skladu z vladnim odlokom o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, ki je začel veljati 6. februarja, je od danes prvič od izbruha epidemije covida-19 tudi v živilskih trgovinah začela veljati obveznost testiranja zaposlenih na okužbo z novim koronavirusom najmanj enkrat tedensko. To obveznost za vso trgovinsko dejavnost podaljšuje tudi novi odlok, ki bo začel veljati v ponedeljek. Večje trgovske verige priznavajo, da je testiranje logistični in organizacijski zalogaj, a zagotavljajo, da so v trgovinah le zaposleni z negativnim izvidom testa.

V Mercatorju zaposlene v trgovinah napotujejo na lokalne točke za množično testiranje, izvajajo pa ga tudi na več lastnih lokacijah. "Mercator je največji zaposlovalec v Sloveniji z več kot 460 trgovinami, zato je izvedba testiranja zaposlenih v maloprodaji velik organizacijski in logistični podvig," so povedali.

Tedensko bodo tako testirali nekaj tisoč zaposlenih v maloprodaji in s tem zagotovili, da bodo Mercatorjeve trgovine tudi v prihodnje nemoteno poslovale. Po predvidevanjih bodo število točk, kjer se izvaja testiranje, še povečali. Poslovodje v Mercatorjevih trgovinah vodijo evidenco testov zaposlenih, tako da bodo od danes – in dokler bo veljala zahteva testiranja – delali le zaposleni z veljavnim negativnim izvidom.

V Lidlu Slovenija so za sodelavke in sodelavce v prodaji pripravili testiranje z zunanjim izvajalcem kar na svojih lokacijah. Testiranje je potekalo v sredo in četrtek. "V tem tednu se je testiralo skoraj 900 zaposlenih na 61 lokacijah, kar je bil logistično kar zahteven podvig," so pojasnili. Tudi v naslednjem tednu bodo testiranje v Lidlu pripravili na svojih lokacijah, kako pa bo v prihodnje, bo odvisno od nadaljnjih vladnih ukrepov.

V Lidlu sicer izražajo razumevanje, da je treba za preprečevanje širitve koronavirusa sprejeti določene ukrepe; teh se od vsega začetka dosledno držijo. "Tako zahtevane ukrepe razumejo tudi naši zaposleni. Redno in vztrajno upoštevanje ukrepov za preprečevanje okužb je tudi ves čas epidemije rezultiralo z zelo nizkim številom potrjenih okužb v celotnem podjetju. Enako so pokazali tudi hitri testi ta teden," so navedli.

Pri zaposlenih v Sparu izvidi testov večinoma negativni

V Hoferju so za tedensko obvezna testiranja več kot 1400 sodelavk in sodelavcev v 89 trgovinah Hofer po Sloveniji v sodelovanju z zdravnikom medicine dela izbrali izvajalce v posamezni regiji oziroma kraju. Gre za regionalno pooblaščene laboratorije, ki so pooblaščeni od ministrstva za zdravje.

Zaradi trenutne "izjemne frekventnosti" tovrstnih testiranj seznam sestavljajo tako vstopne točke lokalnih zdravstvenih domov in preostalih javnih testiranj kot tudi samoplačniška testiranja pri izvajalcih medicine dela, so pojasnili v tej trgovski družbi. Organizacijo testiranj so v celoti prevzeli regionalni vodje trgovin ter zaposleni v zdravstvu.

V Sparu Slovenija so zaposlene prav tako do roka testirali z usposobljenimi izvajalci na lokaciji posamezne trgovine, kar je predstavljalo precejšen logistični zalogaj, a hkrati zaposlenim poenostavilo postopek. "Posebnih težav pri testiranju nismo imeli. Testi so bili po večini negativni, zato težav z organizacijo dela in nadomeščanji nimamo," so dodali.

V Tušu pa so navedli, da imajo glede na veljavni vladni odlok izdelan načrt izvedbe testiranja zaposlenih po Sloveniji, kjer v celoti upoštevajo določbe. "Z mobilnimi ekipami za testiranje se trudimo pokriti naše poslovalnice po Sloveniji, kar je za celotno ekipo velik organizacijski zalogaj," so zapisali.