O tem, kako se je otoški državi v južni Evropi z nekaj več kot pol milijona prebivalcev uspelo prebiti na čelo po deležu cepljenih med državami članicami, je v pogovoru pojasnil malteški podpredsednik vlade in minister za zdravje Christopher Fearne. Fearne, sicer po izobrazbi zdravnik, je prepričan, da so ključno vlogo odigrali dober zdravstveni sistem, zaupanje ljudi, pa tudi transparentno komuniciranje z javnostjo. Kljub številnim kritikam, s katerimi se spoprijema Evropska unija glede dobave cepiv, pa so na Malti zadovoljni s sistemom skupnega javnega naročanja cepiv.

Kako je Malti, kot prvi v Evropski uniji, uspelo z enim odmerkom cepiti 70 odstotkov odraslih prebivalcev?
Pravzaprav se počasi bližamo že 75-odstotnemu deležu cepljenih z enim odmerkom med starejšimi od 16 let. Približno polovica odraslih pa je že polno cepljena. To seveda ne pomeni, da je pandemije konec, pandemija še divja po svetu, a Malti je cepljenje prineslo zelo pozitivne spremembe. Sprejemi v bolnišnice so se zmanjšali za približno 95 odstotkov, drastično se je zmanjšalo število smrti zaradi koronavirusa in tudi število novih potrjenih primerov okužbe. Ja, cepiva delujejo in zelo smo veseli, da nam je uspelo cepiti tako velik del našega prebivalstva.

Ali ste se spoprijemali s kakšnimi težavami pri dobavi cepiv?
Zelo smo zadovoljni z mehanizmom skupnega evropskega javnega naročanja in sporazumi za vnaprejšnji nakup, ki jih je s pogajanji uspelo doseči Evropski komisiji. Mi smo bili med zagovorniki skupnih pogajanj in skupnega evropskega naročanja cepiv. Čeprav se Evropska unija spoprijema s številnimi kritikami glede nakupa cepiv, pa je, če pogledamo, kaj se dogaja po svetu, precepljenost v Evropski uniji dobra. In ne samo na Malti, kjer je bilo z enim odmerkom cepljenih okoli 75 odstotkov odraslih, ampak tudi po drugih evropskih državah se zdaj, ko cepiva prihajajo v večjih količinah, število cepljenih hitro povečuje. In vse to zaradi mehanizma skupnega evropskega javnega naročanja. Eno leto od pojava pandemije, torej decembra lani, so države članice Evropske unije in njihovi državljani, ne glede na to, v kateri državi so živeli, imeli dostop do cepiv, kar je fascinantno. Če se ne bi odločili za skupno pot naročanja cepiv, bi imele številne države težave z dostopnostjo do cepiv. Malta je v celoti izkoristila mehanizem skupnega javnega naročanja in v okviru tega nam je uspelo zagotoviti dovolj cepiva.

Kakšna je bila logistika dobav? Kako ste organizirali cepljenje, verjetno ste določili prioritetne skupine?
Seveda, tako sama dobava kot logistika razdeljevanja cepiv sta se razvijali skozi čas. Nismo mogli cepiti vseh, v enem dnevu, tednu ali mesecu. Imeli smo dva, tri mehanizme, zaradi katerih je bil naš cepilni program učinkovit. Vsa cepiva smo porabili takoj, ko smo jih prejeli. Organizirali smo se tako, da smo cepiva razdelili v nekaj dneh po tem, ko so prispela v državo. Določili smo prednostne skupine: najprej so bili cepljeni zdravstveni delavci v prvih bojnih vrstah in starejši, ki živijo v domovih za starejše občane. Nato so prišli na vrsto preostali zaposleni v kritični infrastrukturi, torej oborožene sile, policija, varnostna služba, nato je sledilo cepljenje po starostnih skupinah. Začeli smo s tistimi, ki so stari 85 let in več, nato 75 let, 65 let, 60 let in tako smo spuščali mejo po desetletjih. Zdaj je cepljenje odprto za vse starostne skupine, po novem tudi za otroke in mladostnike, ki so starejši od 12 let.

Kakšen je delež cepljenih med starejšimi od 65 let?
Približno 95 odstotkov starejših od 60 let je že prejelo vsaj en odmerek cepiva, približno 92 odstotkov pa je polno cepljenih. Torej 9 od 10 starejših na Malti je cepljenih.

Kako ste se lotili organizacije cepljenja?
Imeli smo dva sistema. Starejše in vse ranljive skupine, denimo ljudi z resnimi kroničnimi boleznimi in tiste, ki so delali v prvih bojnih linijah, smo na cepljenje naročili. Torej, te prednostne skupine so prejele domov pisno vabilo na cepljenje s prvim in drugim odmerkom. Cepilne centre pa smo postavili po vsej državi, tako da je imel praktično vsak državljan od doma do cepilnega centra le kakšen kilometer. Imamo pa še en sistem, kjer se vsak državljan lahko na cepljenje prijavi na spletu ali celo tako, da zgolj pošlje SMS na številke, ki smo jih objavili, in si tako zagotovi termin za cepljenje. Torej, zagotovili smo termine za cepljenje za starejše in najranljivejše, ki smo jim po pošti poslali vabila ne cepljenje, vsi mlajši pa so se na cepljenje lahko prijavili sami na spletu.

Kako spodbujate ljudi k cepljenju?
Precej časa je bilo zanimanje za cepljenje večje, kot so bile količine dobavljenih cepiv. Ljudje na Malti zelo zaupajo našemu zdravstvenemu sistemu, imamo dober zdravstveni sistem, ki se uvršča med najboljših 10 na svetu. In naši državljani zaupajo temu sistemu, ker izpolnjuje njihova pričakovanja in zadovoljuje njihove potrebe. Zato je bilo precej preprosto, ko so se ljudje odločili za cepljenje. Seveda, zdaj ko se bližamo 80-odstotnemu deležu cepljenih med odraslo populacijo, se bomo morali še bolj potruditi, da dosežemo še nekatere necepljene skupine. Zdaj bomo na primer začeli cepljenje v podjetjih, da cepljenje še bolj približamo ljudem.

Kako komunicirate z javnostjo?
Ena izmed najpomembnejših odločitev, ki smo jo sprejeli že na začetku pandemije, ne šele ob začetku cepljenja, je bila, da smo dnevno sporočali, kaj se dogaja s pandemijo, to smo počeli na zelo transparenten način. Ne glede na to, ali je bila novica dobra ali slaba, medijem in prebivalcem nismo ničesar prikrivali, in to je zelo pomagalo. Tudi ko smo govorili o neželenih stranskih učinkih cepiv, smo to počeli zelo transparentno. Prav tako tudi, ko smo govorili o razdeljevanju cepiv in določanju prednostnih skupin. Menim, da nam je tako uspelo obdržati zaupanje prebivalcev, to pa je bilo zelo pomembno.

Kako ste obravnavali dvome in vprašanja, povezana s cepljenjem?
Cepljenje ni obvezno, gre za osebno odločitev vsakega posameznika. Mi pa se trudimo, da ljudem olajšamo pot do cepljenja. Imeli smo stalne in zelo močne kampanje, v katerih smo ljudi ozaveščali o prednostih cepljenja in tveganjih, če niso cepljeni. Dnevno smo pojasnjevali prednosti cepljenja in morebitna tveganja. Strinjam se, nekateri ljudje še vedno dvomijo o cepljenju, so ljudje, ki se ne želijo cepiti, ampak to je pravica vsakega posameznika. Ampak to, da se bližamo 80 odstotkom cepljenih med odraslimi z vsaj enim odmerkom, je zelo dober mejnik.

Torej, pod črto, kaj je vaš recept za uspeh?
Mislim, da so pomembni trije vidiki. Prvi je ta, da je veliko ljudi spoznalo, da je cepljenje pomemben del njihove zdravstvene oskrbe, ki preprečuje, da bi zboleli. In mislim, da je to veliko ljudi spodbudilo, da so se odločili za cepljenje. Ker verjamejo, in to upravičeno, da jih cepivo varuje. Drugič, začeli smo izdajati cepilna potrdila, ki bodo ljudem olajšala potovanja in s pomočjo katerih se bodo lahko znova udeležili zabavnih in kulturnih dogodkov. Tako bo cepljenje, poleg tega, da jih zaščiti pred okužbo, omogočilo ljudem tudi dostop do kulturnih dogodkov in potovanj v tujino. In tretje, mislim, da vlogo igra tudi element nacionalnega ponosa, ko se primerjamo z drugimi državami po deležu cepljenih v Evropi in širše. Mislim, da so prebivalci Malte ponosni, da se je njihova država odrezala tako dobro v primerjavi z drugimi, čeprav smo vsi v tem skupaj. Ampak vseeno mislim, da nam je ta nacionalni ponos pomagal pri uspešni cepilni kampanji.

Se Malta vrača v nekdanjo normalnost?
Počasi, ampak vztrajno zmanjšujemo omejitvene ukrepe, ki veljajo že mesece. Na primer od tega tedna so znova dovoljene poroke, odprli smo angleške jezikovne šole. In s ponedeljkom se znova odpirajo lokali, ki so trenutno še vedno zaprti. To je proces, vsak dan analiziramo posledice odprave omejitvenih ukrepov. In če odpiranje ne bo imelo negativnega vpliva na epidemične razmere, bomo nadaljevali proti normalnosti z enakomernim tempom.