Ob 5050 PCR-testih, ki so potrdili 1323 okužb, je bilo opravljenih tudi 58.631 hitrih testov.
V slovenskih bolnišnicah se zaradi covida-19 zdravi 914 bolnikov, intenzivno nego jih potrebuje 244. S covidom-19 je umrlo 19 bolnikov.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je število aktivnih primerov okužbe trenutno 23.929. Število potrjenih primerov na 100 tisoč prebivalcev v zadnjih 14 dneh znaša 1135. Povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dnevnih pa znaša 1507.
Med hospitaliziranimi na navadnih oddelkih dve tretjini necepljenih
Okužbo z novim koronavirusom so potrdili pri 4,6 odstotka vseh polno cepljenih v Sloveniji oz. pri 52.921 osebah. Bolnišnično zdravljenje je potrebovalo 0,1 odstotka oz. 1392 od 1.134.483 polno cepljenih, kažejo podatki ministrstva za zdravje, ki so jih navedli v odgovoru na poslansko vprašanje.
Med vsemi potrjenimi primeri okužb s koronavirusom je bilo od 4. februarja do 2. decembra polno cepljenih oseb 52.921 (20,7 odstotka) in 202.896 necepljenih oziroma delno cepljenih (79,3 odstotka). Od 1. marca do 28. novembra je bilo med hospitaliziranimi 18,1 odstotka oz. 1392 polno cepljenih in 6302 oz. 81,9 odstotka necepljenih ali delno cepljenih, še navajajo na ministrstvu.
Ta torek je bilo po podatkih ministrstva na covidnih oddelkih hospitaliziranih 1005 bolnikov, od tega jih je bilo 739 na navadnih oddelkih, 266 pa v enotah intenzivne terapije. Od 739 bolnikov na navadnih oddelkih je bilo 243 polno cepljenih, kar predstavlja 32,8 odstotka. Necepljenih je bilo 496 oz. 67,11 odstotka bolnikov. Med bolniki, ki so bili polno cepljeni, je bilo 187 bolnikov cepljenih s cepivom Pfizer/BioNTech, 23 bolnikov s cepivom AstraZeneca, 13 bolnikov z Moderno in 20 bolnikov s cepivom Janssen.
Med 266 bolniki na intenzivnih oddelkih je bilo 53 oz. 20 odstotkov bolnikov polno cepljenih. Necepljenih bolnikov na oddelkih intenzivne terapije je bilo 213, kar pomeni 80 odstotkov. S Pfizerjevim cepivom je bilo cepljenih 34 bolnikov, z AstraZeneco šest, dva z Moderno in 11 bolnikov s cepivom Janssen.
Na respiratorjih je bilo v enotah intenzivne terapije 233 bolnikov. S podatki o cepilnem statusu in vrsti cepiva specifično za to skupino bolnikov v enotah intenzivne terapije na ministrstvu ne razpolagajo, prav tako nimajo podatkov o prejemu tretjega odmerka pri hospitaliziranih bolnikih.
Poklukar upad epidemije pripisuje upoštevanju navodil stroke
Do upada števila dnevno okuženih s koronavirusom je prišlo, ker smo kot družba sledili priporočilom stroke, je ob vladnem obisku Gorenjske poudaril minister za zdravje Janez Poklukar, ki se je državljanom zahvalil za spoštovanje ukrepov.
Stroka je jasna in si ne želi ponovnega scenarija, ko je bilo vsakodnevno treba preverjati zmogljivost posteljnih in kadrovskih kapacitet v covidnih bolnišnicah, poudarja Poklukar.
Izpostavil je, da je bilo v času četrtega vala epidemije covida-19 znotraj bolnišnic na covidne oddelke prerazporejenih 2200 zdravstvenih delavcev, še 100 jih je na pomoč priskočilo s primarne ravni zdravstva, torej iz zdravstvenih domov. Za pomoč v covidnih bolnišnicah se je zahvalil tudi vojski, Rdečemu križu in Civilni zaščiti.
Na vprašanje, kako komentira razpravo znotraj strokovne skupine za covid-19, ki razmišlja, da bi morebitno sproščanje covidnih ukrepov predlagala, ko se število hospitaliziranih v enotah intenzivne terapije spusti pod 100, je Poklukar dejal, da je njegovo mišljenje do neke mere nerelevantno. Ker je upad epidemije pripisal upoštevanju zdravstvene stroke, ocenjuje, da je zato najboljše, da ji sledimo še naprej.
Trije nivoji epidemiološkega klicnega centra
Kljub postopnemu izboljševanju epidemiološke slike NIJZ-jevemu klicnemu centru za epidemiološko poizvedovanje, kjer poteka anketiranje potrjeno okuženih s koronavirusom in iskanje njihovih stikov, dela ne zmanjka.
Epidemiološko poizvedovanje okuženih s koronavirusom in njihovih tesnih stikov NIJZ opravlja na treh ravneh, je pojasnila vodja klicnega centra na drugi ravni epidemiologinja Sanja Vuzem. Na prvem nivoju poteka epidemiološko poizvedovanje oz. anketiranje visoko rizičnih stikov potrjeno okuženih oseb, ki ga opravlja zunanje podjetje City Connect. Podjetje skupaj zagotavlja 120 oseb, ki lahko dnevno anketirajo približno 1200 ljudi.
Klicni center na drugem nivoju je organiziran v zabojnikih ob stavbi NIJZ-ja. Epidemiološka služba NIJZ-ja tam koordinira obstoječo ekipo študentov medicine in sanitarnih inženirjev, ki nudijo strokovno podporo poizvedovalcem na prvem nivoju in prevzemajo obravnavo kompleksnejših primerov s prvega nivoja. Vsak dan delo opravlja do 22 ljudi. Klice sprejemajo prek računalniške aplikacije. V okviru delovanja klicnega centra zaposleni kličejo potrjeno okužene osebe in njihove stike. Tretji nivo pa obsega območne enote NIJZ-ja in njihove epidemiološke službe, kjer skrbijo za najtežje primere. Na območnih enotah je povprečno zaposlenih od tri do pet epidemiologov.
Vir okužbe največkrat ostaja neznan, nekateri okuženi tudi ne želijo sodelovati
Klicna centra na prvi in drugi ravni obratujeta osem ur dnevno, vsak dan, tudi ob koncih tedna in praznikih. V manjšem številu so ob koncih tedna in praznikih na razpolago tudi epidemiologi območnih enot. V primeru 3000 dnevno potrjenih okužb po njenih besedah Sanje Vuzem klicni center skupaj uspe priklicati približno 60 odstotkov okuženih. Nekateri okuženi z epidemiologi zaradi različnih razlogov sicer ne želijo sodelovati. V takih primerih se epidemiologi z njimi skušajo pogovoriti in jih pomiriti. "Naše poizvedovanje temelji na medsebojnem zaupanju, ki ga uspemo vzpostaviti," pravi Vuzmova, ki delo klicnega centra ocenjuje kot dobro.
Od vseh anketiranih jih je največ še vedno uvrščenih v skupino, kjer vir okužbe ostaja neznan. Med ugotovljenimi izvori okužb pa prevladujejo družine in skupna gospodinjstva, vzgojno-izobraževalne ustanove in delovna mesta. Veliko okužb je potrjenih med mlajšo, delovno aktivno populacijo, ker Vuzmova ocenjuje kot pričakovano.
Slovenija še vedno temnordeča
Na posodobljenem zemljevidu Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC), ki je bil objavljen v četrtek, je Slovenija še vedno obarvana temnordeče, kar pomeni najslabšo epidemično sliko z vidika pandemije covida-19. Takšna je vse od 23. septembra.
Prav tako je trenutno temnordeč preostanek srednje in vzhodne Evrope oziroma EU-ja. V tej kategoriji ostajajo tudi Grčija, Danska, baltske države in države Beneluksa. Po novem je temnordeča tudi večina Francije, ki je bila pred enim tednom skoraj v celoti rdeča.
Druge države so povsem ali pa večinoma rdeče. Posamezni deli Italije, Španije in tudi Romunije, v katerih so bile epidemične razmere še pred nekaj tedni alarmantne, so oranžni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje