Med številnimi ukrepi, ki jih je zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije novega koronavirusa sprejela vlada, je tudi odlok o obveznem razkuževanju večstanovanjskih stavb, ki velja od konca marca.

Odlok zapoveduje, da je treba vso opremo v skupnih prostorih v ali ob večstanovanjskih stavbah razkužiti najmanj dvakrat dnevno. Za razkuževanje opreme morajo poskrbeti upravniki večstanovanjskih stavb, izvajati pa ga mora upravnik ali tretja oseba po njegovem izboru, lahko tudi etažni lastniki.

Vladni odlok je pospremilo precej vprašanj o tem, kako ga izvesti, kakšni bodo stroški in kdo jih bo plačal. V združenju upravnikov nepremičnin, ki deluje v okviru zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS-ju, so ob sprejetju odloka opozarjali, da nimajo dovolj sredstev za razkuževanje in da jih je tudi na trgu težko dobiti. Izpostavili so tudi vprašanje stroškov razkuževanja, saj naj bi najemanje za to usposobljenih delavcev stroške zelo povečalo.

Kmalu po sprejetju odloka je dosedanji v. d. direktorja NIJZ-ja Ivan Eržen v intervjuju za Mladino pojasnil, "da je razkuževanje izjemno težko izvedljivo". "Veliko bolj primerno se mi zdi ljudi opozoriti, naj se površin, ki jih pogosto prijemajo drugi ljudje, čim manj dotikajo z golimi rokami in naj si pogosto umivajo roke. Kamor koli gremo, se nečesa dotikamo. Zavedati se je tudi treba, da je po razkuženju površina prvih pet minut res čista, a takoj, ko se je bo nekdo dotaknil z golo roko, bo spet potencialno kužna. Upam, da bodo ta ukrep, potem ko bodo pretehtali vse argumente, odpravili," je poudaril.

Zveza potrošnikov Slovenije je ob sprejetju odloka vlado pozvala, naj zagotovi njegovo strokovno izvajanje, vendar ne na stroške etažnih lastnikov. "Na ZPS-ju smo prepričani, da je zapovedano razkuževanje splošnih prostorov stavb ukrep za zagotavljanje javnega zdravja, stroške pa mora kriti država," so opozorili.

Odlok še vedno velja

Toda tem pozivom in opozorilom vlada ni prisluhnila in odlok je še vedno veljavi ter bo še naprej, kot je pojasnila vodja strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović na četrtkovi vladni novinarski konferenci. "Gre v bistvu za mehanično čiščenje, ne razkuževanje," je natančneje razložila.

V Sloveniji po podatkih statističnega urada, sicer izpred dobrih dveh let, je v tri- ali večstanovanjskih zgradbah več kot 270.000 gospodinjstev. Zaradi "mehaničnega čiščenja", če so mesečni izdatki na ta račun dodatno obremenjeni za okoli 10 evrov, imajo slovenska gospodinjstva v večstanovanjskih stavbah skoraj tri milijone dodatnih mesečnih stroškov.

Ob sprejetju vladne zapovedi so se pojavili številni ponudniki razkuževanja, ki so svoje storitve ponujali "zgolj" za nekaj deset evrov mesečno. V enem izmed večjih ljubljanskih blokovskih naselij se je na primer pojavila ugodna ponudba razkuževalcev: 6,5 evra na stanovanje. Drugje so bile cene kar precej višje. Nekateri upravniki ali etažni lastniki sami razkužujejo svoje nepremičnine. Na pomoč jim je z napotki priskočil tudi NIJZ na svoji spletni strani.

Ocene stroškov nimajo niti upravniki

Kolikšni so dodatni stroški obveznega razkuževanja večstanovanjskih stavb, pa ne vedo niti v združenju upravnikov.

"Žal s temi podatki ne razpolagamo. Poleg tega so podatki v največji meri odvisni od načina izvajanja razkuževanja. Svojim članom smo namreč, skladno s praktičnimi napotki za razkuževanje večstanovanjskih stavb urada za kemikalije in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, dosledno priporočali, da so pri izvajanju določb odloka v največji možni meri racionalni, da bi s tem nastajali najmanjši možni stroški. Primarno smo zato predlagali, da razkuževanje izvajajo sami etažni lastniki oziroma uporabniki, upravniki pa poskrbijo za nabavo zaščitnih in razkužilnih sredstev. Če se etažni lastniki za to možnost ne odločijo, pa je treba dela zaupati zunanjim izvajalcem. V tem primeru so stroški lahko bistveno višji. Še vedno pa je bolj racionalna možnost, da razkuževanje izvajajo siceršnji izvajalci rednega čiščenja (pogosto honorarni sodelavci), kot da se izključno za ta namen izberejo zunanji izvajalci," je za MMC pojasnil direktor zbornice Bojan Udovič.

Na vprašanje, kdo preverja in kako se preverja, ali je razkuževanje stavb ustrezno oz. ali so izvajalci primerni, nas je po natančnejše informacije napotil na zdravstveni inšpektorat, ki ima sicer v teh časih že tako veliko dela z izdajanjem glob za prekrške zoper odlok o prepovedi javnega zbiranja in gibanja.

"Za nadzor nad izvajanjem določb odloka je pristojna zdravstvena inšpekcija. Ali in koliko se ta nadzor izvaja, pa žal ne vemo. Smo pa v prvih dneh po uveljavitvi odloka s strani nekaterih članov izvedeli, da so bili določeni nadzori izvedeni," pravi Udovič. Združenje upravnikov tudi nima podatkov, ali so bile izrečene kakšne globe, ker stavbe niso bile primerno razkuževane.

"Če bi bile globe izrečene našim članom, bi to sicer verjetno izvedeli, povsem gotovo pa to ni. Vseeno boste lahko bolj verodostojne podatke dobili od pristojnega inšpektorata," še dodaja.

Zdravstveni inšpektorji niso prejeli nobene prijave

Zdravstvena inšpekcija, ki ima trenutno veliko dela s kršitvami prepovedi gibanja in zbiranja, pojasnjuje, da so v času epidemije novega koronavirusa izrekli globe tudi zaradi kršitev odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. "Izrečenih je bilo 29 glob v skupnem znesku več kot 11.000 evrov," so pojasnili konec prejšnjega tedna. Kazni, ki so po zakonu o nalezljivih boleznih znašale od 41,47 do 417,29 evra, so s prvo interventno zakonodajo zaostrili in zdaj po pojasnilu zdravstvenega inšpektorata znašajo od 400 do 100.000 evrov. Toda zaradi neprimernega razkuževanja oziroma morebitne ignorance odlok ni bila izrečena še nobena kazen.

"Nadzor razkuževanja večstanovanjskih stavb je zastavljen na podlagi prijav. Prijav kršitev v zvezi z razkuževanjem večstanovanjskih stavb nismo prejeli. Za podatke o prijavah se lahko obrnete tudi na gradbeno, geodetsko in stanovanjsko inšpekcijo, ki izvaja nadzor nad upravljanjem večstanovanjskih stavb," odgovarjajo na zdravstvenem inšpektoratu.

Na inšpektoratu za okolje in prostor, kamor spada stanovanjska inšpekcija, pravijo, da je bil odlok o razkuževanju izdan v povezavi z zakonom o nalezljivih boleznih, "stanovanjska inšpekcija v tej zvezi nima pooblastil". "Ker pa je razkuževanje eden pomembnejših ukrepov, ki bodo pripomogli k zajezitvi širjenja virusa, bo brez najpomembnejšega ukrepa neučinkovit, ta pa je zavedanje, da lahko vsak izmed nas pripomore k zaščiti lastnega in s tem tudi zdravja vseh preostalih državljank in državljanov," so še navedli.

Okoljsko ministrstvo se obrača po zdravstveni stroki

Upravniki večstanovanjskih stavb so si prizadevali, da bi stroške razkuževanja lahko krili iz t. i. rezervnega sklada, ki je namenjen vzdrževanju objektov. Vendar so iz okoljskega ministrstva prejeli stališče, da gre "za obratovalne stroške, ki jih morajo pokriti uporabniki (etažni lastniki ali najemniki) večstanovanjskih stavb." To pomeni, da se tega stroška ne da kriti iz sredstev rezervnega sklada.

Ali namerava okoljsko ministrstvo predlagati omilitev ali ukinitev odloka o razkuževanju stavb, ki so ga na NIJZ-u označili kot nepotrebnega, ali pa bo vlada za njegovo izvedbo, če gre za ukrep za zagotavljanje javnega zdravstva, namenila sredstva vsaj v tretjem svežnju ukrepov za omilitev epidemije novega koronavirusa, smo skušali izvedeti od ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka.

Na vprašanje MMC-ja na novinarski konferenci vlade je menil, da "vprašanje presega pristojnosti ministrstva za okolje in prostor." "Pri ukrepu smo sodelovali kot pristojni za stanovanjsko področje. Nismo bili tisti, ki bi odločali o sprejetju ali odpravi ukrepa. Za to je pristojna zdravstvena stroka. Strokovna skupina določi, kdaj da kakšni ukrepi in kdaj se opuščajo. Mi smo zgolj sodelovali z idejo, da se lahko stanovalci samoorganizirajo, kar je nekaterim tudi uspelo. Razkuževanje večstanovanjskih stavb ni nič drugačno kot razkuževanje poslovnih prostorov ali enostanovanjskih stavb. Nekateri so to uspešno naredili, drugi se niso dogovorili in so to prepustili drugim. To je odlok dopuščal in prav je, da se je to zgodilo," je povedal okoljski minister Vizjak.