Zanesljivost hitrih testov na koronavirus se ob pojavih novih različic in podrazličic koronavirusa ne spreminja bistveno, je poudarila mikrobiologinja Viktorija Tomič, ki vodi delovno skupino za mikrobiološko diagnostiko in spremljanje. Skupina je del posvetovalne skupine za spremljanje koronavirusa pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

"Pričakovati je, da do majhnih razlik prihaja, a te bistveno ne vplivajo na zaznavnost testov," je poudarila. Je pa za pravilen rezultat hitrega testa na koronavirus zelo pomemben pravilno odvzet bris. Na to, ali bo test pokazal pravilen rezultat, po njenih besedah sicer vpliva veliko dejavnikov, a najbolj pomemben je ravno omenjeni.

V delovni skupini, ki jo vodi, so poleti pripravili nov protokol testiranja na koronavirus, ki ga ministrstvo za zdravje po dostopnih informacijah še ni poslalo zdravstvenim zavodom. Protokol med drugim predvideva dva načina odvzema brisa – iz nazofarinksa ali iz sprednjega dela nosu in žrela. V drugem primeru mora zdravstveni delavec bris najprej odvzeti iz žrela, nato pa iz sprednjega dela nosu, in ne obratno.

Zanesljivost pod vprašajem

O zanesljivosti hitrih testov na koronavirus se je sicer veliko govorilo ob več primerih napačnih rezultatov testov podjetja Majbert Pharm, ki jih je decembra 2020 ministrstvo za zdravje kupilo z namenom splošnega presejalnega testiranja prebivalstva.

Verifikacijo teh testov je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Da ti testi za presejalno testiranje prebivalstva niso ustrezni, sta opozarjali tako mikrobiologinja Tomič kot virologinja Metka Paragi.

Iz NLZOH-ja so prejšnji teden sporočili, da so članek o validaciji omenjenih hitrih testov objavili v ugledni znanstveni reviji Future Virology. To po njihovem prepričanju dokazuje, da je bila validacija opravljena strokovno in pravilno.

Validacijo je NLZOH tehnično res opravil strokovno in pravilno, je poudarila Tomičeva, a z njo ni odgovoril na osnovno vprašanje – ali so testi primerni za uporabo za presejalno testiranje prebivalstva, torej za testiranje ljudi, ki po večini nimajo znakov okužbe s koronavirusom.
Občutljivost testov pri presejalnem testiranju je znašala le 77 odstotkov, kar ni zadoščalo smernicam Svetovne zdravstvene organizacije (WHO)in Evropskega centra za nalezljive bolezni (ECDC), je poudarila.