Ministrstvo za zdravje je izvajalce na primarni ravni obvestilo o spremenjenem načinu testiranja na novi koronavirus. Glede na nedavno vključitev večjega števila mest za odvzem brisov se bo skladno s priporočili strokovno-svetovalne skupine znova povečal odvzem brisov nosno-žrelnega predela. To pomeni, da se brisi nosno-žrelnega predela znova jemljejo pri vseh osebah s sumom na covid-19. Kot so zapisali na ministrstvu, morajo izvajalci odvzeme brisov zagotavljati najmanj osem ur dnevno. Zagotoviti ga morajo še isti dan oz. najpozneje v 24 urah.

Kot so zapisali na ministrstvu, morajo večji zdravstveni domovi odvzem brisa zagotoviti tako, da je mesto odvzema pacientu čim bližje. Če odvzema ne morejo zagotoviti v tem časovnem okviru, morajo osebo napotiti na drugo odvzemno mesto, kjer je pravočasen odvzem mogoč. Ob tem na ministrstvu dodajajo, da je, če je obolelih več družinskih članov, še vedno smiselna presoja, ali se na odvzem napotijo vsi družinski člani. "Izredno pomembno je, da se osebe, ki imajo simptome bolezni covid-19, takoj osamijo. Enako velja za vse tesne stike obolelega, predvsem v družini," so zapisali na ministrstvu, kjer poudarjajo, da je povečevanje odvzema brisov, ki so dostopni v čim krajšem času, zelo pomembno za obvladovanje epidemije, ki je še vedno v porastu.

Kljub navalu 99,1 odstotka vzorcev obdelanih v 24 urah

Število testiranj se je v drugem valu epidemije zaradi novega koronavirusa sicer povečalo kar za petkrat. Kot je na vladni novinarski konferenci opozoril član strokovne skupine ministrstva za zdravje in predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec, so trenutne zmogljivosti trenutno v zgornjih mejah. "Nepredstavljivo je, da se zvečer pojavi kurir s 5000 novimi vzorci, kar je tako rekoč skoraj neobvladljivo za obdelavo v nekaj urah," je s konkretnim primerom ponazoril trenutne obremenitve zaposlenih v laboratorijih. Na inštitutu, iz katerega prihaja, jim je kljub velikemu navalu 99,1 odstotka vseh vzorcev uspelo obdelati v 24 urah, v 12 urah pa skoraj 70 odstotkov prejetih vzorcev.

Kot je pojasnil Petrovec, so bili v preteklem tednu znotraj strokovne skupine opravljeni pogovori o trenutnem načinu testiranja in odpiranju možnosti uporabe hitrih antigenskih testov. Petrovec poudarja, da je metoda PCR še vedno najboljša metoda, ki jo moramo priporočati v vseh situacijah, predvsem v kritičnih okoljih, kot so bolnišnice in domovi za starejše: "Želimo, da ostanejo za tiste, ki so lahko življenjsko ogroženi, zelo prizadeti ali jim grozi zdravljenje na intenzivnem oddelku."

"Hitri test bo imel neko svojo vlogo, mislim pa, da v Sloveniji nekateri zelo vehementno preveč upanja polagajo v hitre teste, ki naj bi rešili epidemijo. Tega se seveda ne bo dalo, hitri test nikoli ne bo nadomestilo za ukrepe, ki smo jih dolžni spoštovati, se pravi nošenje maske, ohranjanje razdalje in skrbna higiena rok. To so osnovni ukrepi, ki bodo rešili to epidemijo. Hitri test nam lahko pri tem zgolj pomaga," je opozoril Petrovec.

Kje so ključni pomisleki glede uporabe?

Do uporabe hitrih antigenskih testov so strokovnjaki s področja mikrobiologije za zdaj zadržani zaradi izsledkov raziskav, ki kažejo, da je v določenih primerih njihova kakovost vprašljiva. "Skupina se trudi, da bi izluščila podatke, ki so na voljo, nima pa pristojnosti, da bi predlagala konkreten test, želimo se samo držati parametrov, ki so postavljeni pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), in narediti izbor podatkov, ki bi pomagal pri odločitvah, kateri testi so primerni." Strokovnjake skrbi predvsem uporaba antigenskih testov pri asimptomatskih bolnikih v bolnišnicah, saj so, tako Petrovec, zadnje študije pokazale, da če je test uporabljen pri tistih, ki nimajo simptomov, zgreši večino tistih, pri katerih bi okužbo s covidom-19 potrdil s PCR-metodo. "Seveda je uporaba mogoče primerna v nekem okolju, kjer to ni kritično, bi se pa bali, če bi imeli takšen test v bolnišnici in bi izpustil dva od zaposlenih, ki sta v resnici pozitivna in morda celo kužna. Je pa ta test neprecenljiv po svoji hitrosti, če pridemo v neki dom za ostarele in imamo tam simptomatske bolnike, bi lahko najprej naredili neko hitro triažo," je razložil Petrovec.

Proizvajalci so jasni: Hitri antigenski testi so namenjeni dokazovanju simptomatskih okužb

Da so tovrstni testi namenjeni dokazovanju simptomatskih okužb, v navodilih jasno poudarjajo tudi njihovi proizvajalci. "Proizvajalci teh testov jasno pišejo, da je test namenjen dokazovanju simptomatskih oseb, to pomeni tistih med prvim in petim dnem okužbe. Če okužba traja dlje, ta test postane nezanesljiv. Lahko da test tudi v prvem dnevu ne pokaže okužbe, čeprav je bolnik kužen. To je odvisno od količine virusa, ki jo človek izloča, ta pa se lahko že v enem dnevu spremeni. Metoda PCR je seveda bolj občutljiva, bi dokazala tudi manjšo količino virusa," je razlike med testoma ponazoril Petrovec.

Bolnišnice že uporabljajo nove teste

Kot je znano, so se v nekaterih zdravstvenih ustanovah po državi že odločili za uporabo omenjenih testov. Strokovna direktorica Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Jana Makuc je dejala, da si bodo s hitrimi testi pomagali preprečiti vdore okužb v tako imenovane bele cone. "Ti vdori so trenutno največja težava, ker nenadoma ostanemo brez večjega števila ljudi. Zadnji takšen vdor smo imeli v sredo na oddelku za travmatologijo. Tam smo našli devet pozitivnih bolnikov, ki pa simptomov tako rekoč niso imeli." Preden so se odločili za izbiro določenega testa, so preizkusili teste petih različnih proizvajalcev in izbrali tistega, ki se je izkazal, da ima zelo visoko specifičnost in tudi razmeroma visoko občutljivost ter je bil tudi najcenejši.

Ob tem, da je uporaba hitrih testov ponekod že v polnem razmahu, pa Petrovca skrbi še en vidik njihove uporabe, to je, da še ni vzpostavljene osrednje evidence, ki bi zajemala podatke o tem, kdo opravlja te teste, s čim in kakšni so rezultati. "Po mojih informacijah se trenutno v tej situaciji vsi pozitivni potrjujejo z metodo PCR. V prihodnje, kaj bo, bo treba določiti, stališča niso jasna, večina držav vodi ločeno evidenco," je izpostavil in opozoril na podatek, da večina držav antigenskega testa še ne priznava kot potrditev okužbe z novim koronavirusom.

Vlada se je prijavila na evropski razpis

Vlada se je medtem prijavila na skupen evropski razpis za nakup hitrih antigenskih testov, s katerimi bi pri nas, na primer, testirali zaposlene v kritični infrastrukturi, pa je potrdil vladni govorec Jelko Kacin. Po besedah Kacina se je država za skupen evropski nakup hitrih testov prijavila, da bi dobila čim več testov po čim nižji ceni. Informacije o tem, kdaj bi lahko bil končan razpis, še nimajo, Kacin pa upa, da čim prej.

O uvedbi rednega testiranja zaposlenih v kritični infrastrukturi je ta teden na glas razmišljal tudi pristojni minister Tomaž Gantar. Na drugi strani pa Petrovec vztraja pri tem, da je za kritično infrastrukturo edini primeren PCR-test. "Treba je povedati, da države EU-ja preizkušajo različne modele, tudi takšne, ki ga je omenil minister Tomaž Gantar. O tem splošnega konsenza ni, govorim vam pa o podatkih, ki so na voljo in so pokazali, da je bil učinek med tistimi, ki ne kažejo simptomov, slab," je opozoril.

S covidom-19 umrlo 26 bolnikov

Po podatkih vlade je bilo v četrtek po 5895 testih na novi koronavirus potrjenih 1564 okužb, umrlo je 26 ljudi. "Podatki kažejo, da je trend dober. Kažejo, da se razmere počasi stabilizirajo," je dejal vladni govorec Jelko Kacin.

Delež pozitivnih testov je v četrtek znašal 26,5 odstotka, kar je skoraj dve odstotni točki manj kot dan prej. V bolnišnicah se zdravi 1069 bolnikov s covidom-19, 168 na intenzivnih enotah. V četrtek je umrlo 26 bolnikov s covidom-19. Iz bolnišnice so odpustili 92 bolnikov.

"Epidemiološki podatki kažejo, da ste ukrepe resnično sprejeli, da jih izvajate, in na to moramo biti vsi skupaj res ponosni," je dodal Kacin. Umirjajo se tudi razmere v domovih za ostarele.

UKC Maribor odpira tretjo intenzivno enoto za covidne bolnike

Število bolnikov s covidom-19 v UKC-ju Maribor še vedno hitro narašča, zato bodo v ponedeljek odprli že tretjo enoto za intenzivno nego covidnih bolnikov. Trenutno je v mariborskem UKC-ju hospitaliziranih 171 covidnih bolnikov, od tega jih je 33 na intenzivnem zdravljenju. "Če se ta val ne bo ustavil, nam bo zmanjkalo osebja za intenzivne enote," je v današnji izjavi za javnost poudaril direktor Vojko Flis.

Medtem ko so imeli v običajnih razmerah, torej pred začetkom spopadanja z novim koronavirusom, v celotnem kliničnem centru le dve enoti za intenzivno nego, jih bodo zdaj imeli pet. Posledično je potrebnega mnogo več ustrezno usposobljenega kadra, ki pa ga je že prej primanjkovalo. Ob tem je zdaj veliko delavcev odsotnih z delovnega mesta zaradi okužbe z novim koronavirusom ali pa potrebne samoosamitve zaradi stika z okuženo osebo. Iz tega razloga je trenutno odsotnih 158 zaposlenih v UKC-ju Maribor, od tega 27 zdravnikov in 64 delavcev zdravstvene nege.

Ker se prihodnji teden znova začne šolanje na daljavo, v kliničnem centru pa je veliko delavcev z majhnimi otroki, so po Flisovih besedah zaprosili, da bi zanje šole vendarle odprli. "Če se bo zgodilo, da bodo te mamice morale ostati doma, bo to za nas še dodaten izpad osebja," je povedal. Pomagajo jim sicer študenti in prostovoljci, a je te mogoče vključiti le na manj zahtevnih deloviščih. Flis je omenil tudi birokratske ovire. "Odziv prostovoljcev je zelo velik, a ta hipernormirana država z vso svojo zakonodajo včasih postavlja neumne ovire. Javile so se nam recimo pred kratkim upokojene medicinske sestre, ki so vešče dela v intenzivni enoti, a ker niso več v licenci zbornice, jih ne moremo na preprost način zaposliti, čeprav imamo epidemijo," je pojasnil.

Oprema za zdaj ni težava. "Razumljivo je, da smo morali nabaviti dodatne ventilatorje. Bolnikov nikakor ne bomo pustili umirati na hodniku v dihalni stiski," je poudaril direktor.
Pomanjkanje kadrov je tako kot drugje v Sloveniji predvsem v intenzivni negi. Zaradi prerazporeditev delavcev z drugih oddelkov UKC-ja Maribor v enote za obravnavo covidnih bolnikov težje obravnavajo druge bolnike, zato je po Flisovih besedah še vedno aktualen četrtkov poziv strokovnega direktorja Matjaža Vogrina k nujni pomoči z osebjem iz drugih zdravstvenih in drugih ustanov, saj bodo drugače lahko poleg obravnave bolnikov s covidom-19 izvajali le še urgentno službo.

V UKC-ju Ljubljana po njegovih besedah pripravljajo skupen poziv, s katerim bodo, ko sami ne bodo imeli več dovolj kadra za obravnavo vseh covidnih bolnikov na intenzivni terapiji, prosili za pomoč sosednje države.

Razmere na Gorenjskem se umirjajo, vendar nastajajo nova žarišča

Radovljiškemu domu starejših je uspelo zajeziti okužbe z novim koronavirusom. Od 31 obolelih stanovalcev jih je v rdečem območju doma le še šest. Zato jih za zdaj ne bodo preselili v telovadnico bližnje osnovne šole.

Na delo se je vrnila tudi večina od devetih zaposlenih, ki so bili tudi okuženi. Novih okužb ob zadnjem testiranju niso odkrili. Kljub temu pa bodo še naprej enkrat tedensko testirali zaposlene in vseh 217 stanovalcev doma.

Razmere v DSO-jih na Gorenjskem se za zdaj umirjajo. V zunanji rdeči coni škofjeloškega centra za slepe, slabovidne in starejše je zdaj 23 stanovalcev, 20 pa se jih je že vrnilo v sobe. Še vedno pa je odsotnih 20 zaposlenih, je poročal Radio Slovenija.

Podatki o okuženih v večjih javnih zavodih na območju Zgornje Gorenjske kažejo na to, da se stanje trenutno umirja, nekateri domovi tako že zapirajo posamezne rdeče cone. V jeseniškem domu imajo danes od skupaj 50 okužb le še 12 okuženih v rdeči coni, rdečo cono na oddelku demence, kjer so bili okuženi vsi stanovalci, pa bodo prihodnji teden že ukinili.

V zunanji rdeči coni je tudi 13 varovancev Centra za usposabljanje in delo Matevža Langusa v Radovljici, še trije v zavodu, rdečo cono v eni izmed bivalnih enot pa so že ukinili in vanjo vrnili ozdravljene stanovalce, več varovancev, ki so okužbo že preboleli, pa se je že vrnilo tudi v zavodsko oskrbo.

Okuženih pa je že 14 stanovalcev in 12 zaposlenih v DSO-ju Kamnik, ki do torka še niso imeli okužbe. Novo rdečo cono pa so v zunanjem zabojniku včeraj vzpostavili tudi v SB-ju Jesenice, kjer imajo zdaj za covidne bolnike namenjenih 58 postelj. Trenutno jih je zasedenih 33, zaradi izolacije ali okužbe pa je še vedno odsotnih tudi 57 zaposlenih.

V trboveljski bolnišnici po tednu dni znova večajo število postelj za covidne bolnike. Trenutno imajo na razpolago 27 postelj, kar je več kot 20 odstotkov vseh postelj v bolnišnici, ki so vse zasedene. V prihodnjih dneh bodo število povečali za od pet do deset postelj, namenjenih covidnim bolnikom. V intenzivni terapiji je v Trbovljah trenutno osem bolnikov, pomoč respiratorja potrebujejo štirje. Sicer ima bolnišnica na voljo 14 respiratorjev, med njimi dva prenosna.

Kadrovske težave tudi v Slovenj Gradcu

Na covidnem oddelku slovenjegraške bolnišnice so do zdaj obravnavali 179 ljudi, med njimi pet otrok, je na vladni novinarski konferenci povedala strokovna direktorica Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Jana Makuc.

Od 23. oktobra je v bolnišnici tudi enota intenzivne terapije, kjer pa so zdravili 12 ljudi. V obravnavo bolnikov s covidom-19 so dogovorno vključili kader z vseh oddelkov bolnišnice, s katerim imajo precejšnje težave. Trenutno je zaradi različnih razlogov odsotnih 170 zaposlenih, med temi jih trenutno 69 aktivno preboleva covid-19, 11 ljudi je v karanteni.

"Delež odsotnih je razmeroma velik, klub temu pa nam uspe zagotavljati zelo visok delež preostale akutne bolnišnične obravnave, poleg tega da skrbimo tudi za bolnike s covidom-19," je dejala Makučeva. Za pomoč so zaprosili zaposlene na primarni ravni in koncesionarje, a večjega odziva glede na splošno znano pomanjkanje kadra na Koroškem niso pričakovali in ga tudi niso dobili.

Trenutno za bolnike s covidom-19 namenjajo 26 odstotkov vseh postelj v bolnišnici, ti bolniki pa predstavljajo več kot 30-odstotni delež vseh trenutno hospitaliziranih bolnikov. Na navadnem covidnem oddelku je najmlajša oseba stara 25 let, najstarejša pa sto let. Starost doslej obravnavanih otrok je bila od dveh mesecev do 17 let.

Nove okužbe v domovih za starejše

Dosedanjim domovom starejših z okužbami sta se na Primorskem pridružila še dva. Prvi primer so potrdili v Domu upokojencev Idrija, v enoti Idrija, in v Domu upokojencev Podbrdo, enota Podbrdo. Število okuženih narašča v Domu za starejše Bor na Črnem vrhu nad Idrijo in v Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici.

V Slovenski Bistrici iz enote Doma doktorja Jožeta Potrča Poljčane, kjer so testirali vse stanovalce iz belega območja in tam zaposlene, poročajo o 16 primerih okužbe med stanovalci, trije zaposleni so v karanteni. Ker se je okužba pojavila v vseh nadstropjih doma, tako imenovanega belega območja v domu ni več.